Vpis

Spomin na osvoboditelja Štajerske in Maribora ostaja del narodnega ponosa

Rudolf Maister, osvoboditelj Štajerske in Maribora. Foto: arhiv zbirke na Zavrhu Rudolf Maister, osvoboditelj Štajerske in Maribora. Foto: arhiv zbirke na Zavrhu

Slovenija danes obeležuje državni praznik, dan Rudolfa Maistra. Praznujemo ga v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Po Sloveniji se bo danes zvrstilo več slovesnosti ob prazniku, ki sicer ni dela prost dan. Osrednja slovesnost je bila že sinoči v Žireh, kjer je bil slavnostni govornik odhajajoči predsednik republike Borut Pahor. »Vojaški in politični dosežki generala Rudolfa Maistra neposredno utemeljujejo samostojno slovensko državo, saj bi lahko Slovenci brez njegovih hrabrih odločitev po prvi svetovni vojni ostali brez Štajerske«, je na proslavi pred dnevom Rudolfa Maistra v Žireh dejal predsednik republike Borut Pahor. Pozval je k medsebojnemu spoštovanju in spravi. V Mariboru se bodo danes Maistru poklonili pri njegovem spomeniku pred Prvo gimnazijo in ob njegovi preurejeni grobnici, na pokopališču Pobrežje. V petek zvečer bodo tudi tradicionalne, že 36. Maistrove prireditve na Zavrhu.

Maister je bil, je in bo obraz, ki je dobesedno vklesan v slovensko zgodovino. Je velika in karizmatična zgodovinska osebnost. Njegove podobe, kipi in poezija poosebljajo vojaka, pesnika in vojskovodjo iz ne tako davnih dni slovenske zgodovine. Maister je na Štajerskem znal povezati vse domoljubne rojake v obrambi slovenstva in to v politično izjemno občutljivih časih, ko je po koncu prve svetovne vojne razpadala črno-žolta monarhija in je usoda Slovencev visela v zraku. Dobesedno! Njegove poteze so bile večkrat kritizirane s strani Narodnega sveta v Ljubljani. A tega se ni ustrašil – in tudi zaradi tega je najbrž njegov uporniški duh, prežet z narodno zavestjo, dajal upanje ljudem tudi med drugo svetovno vojno, ko so bili Slovenci v okupirani slovenski Štajerski podvrženi popolnemu raznarodovanju, etnocidu in celo genocidu. Maistrovo uporništvo je takrat v zatrtih ljudeh prebujalo duh upora in kar je tudi pomembno – na Štajerskem ni podprlo nobene narodne izdaje ali kolaboracije. Mnogo Maistrovih borcev se je pridružilo slovenskim partizanom ali narodnoosvobodilnemu gibanju. Rudolf Maister, vojak, vojskovodja, general in tudi nežni poet, predstavlja enega od treh stebrov slovenskega uporništva 20. stoletja. In to zelo trdnega, na katerem slonita kasnejša dva, to je narodnoosvobodilni boj z odporom proti nacifašizmu 1941 – 1945 in seveda boj za samostojno Slovenijo 1990 – 1991.

V vojni za Slovenijo je bilo Maistrovo uporništvo eno od navdihov slovenskih braniteljev domovine in mlade države. Zato je vreden dostojnega javnega in zgodovinskega spomina. Najbolj iskreno in neomadeževano je (sicer še vedno ne zadostno) spominjanje nanj med mladimi po šolah. Žal pa se včasih rahlo pozablja na njegove vojake - prostovoljce in tesne sodelavce v Narodnem svetu za Štajersko v Mariboru. Še posebej njegove desne roke, dr. Franja Rosine, ki je pomagal ustvarjati materialne pogoje za izvedbo Maistrovih vojaških potez v prevratnih letih 1918/1919. Maister je svoje vojake in častnike, s katerimi je brez dvoma oblikoval prvo Slovensko vojsko spoštoval, ti pa so mu neizmerno zaupali zaradi njegove velike korektnosti in poštenosti. Bil je enak med enakimi, celo jedel je rad iz istega kotla, kot običajni vojaki. Zato so bili na svojega poveljnika močno navezani in so se ga s hvaležnostjo spominjali tudi po njegovi smrti leta 1934. Bil je in ostal njihov general, za katerega so bili pripravljeni žrtvovati vse, saj so verjeli v njegovo vojaško znanje in predvsem v nacionalne ideale, ki jih je poosebljal.

MAISTROV RAZGLAS O RAZOROŽITVI ZELENE GARDE V MARIBORU
Maistrov razglas o razorožitvi "Zelene garde" v Mariboru. Foto: arhiv Muzeja NO

Nazadnje urejeno: sreda, 23 november 2022 09:16