Župani opozarjajo: reorganizacija UE ogroža splošni življenjski standard

Župani občin Upravne enote Lenart so se 27. marca sestali na kolegiju županov; razpravljali so tudi o predvideni reorganizaciji upravnih enot, kjer bi naj iz obstoječih 58-ih nastalo 12 upravnih enot, ostale bi postale izpostave. Sprejeli so sklep o nasprotovanju predlagani reorganizaciji, razloge pa so navedli v pismu ministrici Sanji Ajanović Hovnik. Župani ne verjamejo, da bo delo na novi upravni enoti, ki bi naj obsegala območja sedanjih UE Maribor, Ruše, Slovenska Bistrica, Ptuj, Pesnica, Lenart in Ormož, potekalo učinkovitejše ter bolj kakovostno, ker je teritorialno preobsežna – meri namreč 2170 km2 in šteje skoraj 328.000 prebivalcev. Izpostavili so, da imajo državljani iz manjših krajev enake pravice in davkoplačevalske obveznosti kot prebivalci večjih mest ter si zato zaslužijo enakopravne možnosti in dostopnost državnih organov.

Upravne enote so bile ustanovljene leta 1995. Po območju in številu prebivalcev, ki ga pokrivajo, so si zelo različne, zato je nemogoče posplošeno govoriti o tem, da so neučinkovite, potrebne reforme oziroma reorganizacije, ki bo prinesla izboljšave. Tako kot občine, so tudi upravne enote servis v službi državljank in državljanov. Upravna enota je ena redkih oblik državne uprave, ki je državljanom lahko dostopna. Na njej rešujejo zadeve iz mnogih življenjskih področij in situacij, ki so za ljudi izjemnega pomena.

Morebitne reorganizacije upravnih enot se je nemogoče lotiti brez vključitve in sodelovanja občin, brez poznavanja razmer na terenu, analize dela in postopkov posameznih upravnih enot. Izkušnje iz preteklosti, kot je bila reforma FURS in centrov za socialno delo, dokazujejo, da reorganizacije ne prinesejo izboljšav, pomenijo dodatno centralizacijo, podaljšanje postopkov in čakalnih dob, zlasti pa povečujejo oddaljenost storitev od državljanov. Pomenijo poslabšanje kvalitete življenja ljudi, nedostopnost storitev in organov ter centralizacijo vseh oblik državne uprave v večja mestna središča.

Kje je tukaj razvoj podeželja, ohranjanje poselitve podeželja in enakomeren razvoj regij?

V lokalnih okoljih občine upravna enota, centri za socialno delo in druge javne inštitucije dobro sodelujejo. Reorganizacijo, spreminjanje statusa in pristojnosti sedanjih upravnih enot v izpostave župani smatrajo kot popolno omalovaževanje potreb prebivalcev, lokalnih skupnosti, degradacijo in podcenjevanje podeželskih okolij, njihovega pomena za razvoj Slovenije ter krepitev vloge mestnih središč. Sprašujejo se, ali je cilj tovrstnih reorganizacij in reform tudi praznjenje in depopolizacija podeželja. K temu prispeva tudi odmikanje in nedostopnost mnogih nalog in storitev državne uprave iz 58 upravnih enot, ki zadovoljujejo potrebe prebivalstva, v večja mestna središča, oziroma nastanek 12 upravnih enot po vzoru statističnih regij, vse ostale pa bi postale zgolj izpostave in bi izgubile mnogo sedanjih pristojnosti. Oblikovanje upravnih enot po vzoru statističnih regij ne odseva dejanskih potreb prebivalcev nekega območja, ker je povezava ustvarjena umetno, administrativno.

Razvojna perspektiva slovenskih regij ni dobra

Skoraj vse statistične regije, predvsem pa najbolj podeželske, so izrazito razvojno ogrožene. Izjeme so osrednjeslovenska regija z glavnim mestom, jugovzhodna Slovenija in Gorenjska. K razvojni ogroženosti ne prispevajo le gospodarska struktura in socialno stanje, ampak celotna infrastruktura, ki pomeni zadovoljevanje potreb prebivalcev. K slednjemu sodi tudi dostopnost do javnih služb, organizacij državne uprave in učinkovito reševanje zadev.

Reorganizacija 58-ih upravnih enot, ki zagotavljajo terensko pokritost Slovenije in dostopnost državljanom, v oblikovanje 12-ih upravnih enot pomeni močno znižanje splošnega življenjskega standarda in kvalitete življenja prebivalcev Slovenije, zlasti v ne mestnem, podeželskem okolju.

Reorganizacija pod vprašaj postavlja učinkovito, racionalno in dostopno državno upravo

Načrtovana reorganizacija pomeni tudi močno znižanje standardov, ki jih razumemo pod pojmom učinkovita, racionalna in dostopna državna uprava. Upravne enote delujejo po Zakonu o državni upravi za opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno. Območja upravnih enot se določijo tako, da je zagotovljeno racionalno in učinkovito opravljanje upravnih nalog. Območje upravne enote praviloma obsega območje ene ali več lokalnih skupnosti. Z reorganizacijo bodo nove upravne enote teritorialno preobsežne z velikim številom prebivalcev, kar bo upočasnilo in de-racionaliziralo delo, saj je za učinkovito reševanje postopkov na upravni enoti dejansko poznavanje terena bistveno. Zaradi velikega povečanja števila zadev se bodo podaljšale čakalne dobe. S statusno spremembo sedanjih UE in uvedbo izpostav bodo državljani izgubili obliko organiziranosti, ki je dosegljiva na nekaj kilometrov in omogoča reševanje zadev v doglednem času. Pomemben dejavnik, ki govori proti reorganizaciji, je nestrinjanje in nezadovoljstvo državljank in državljanov s predlogom.

 Foto: arhiv občine

Župani občin Upravne enote Lenart trdijo, da

UE Lenart delo opravlja učinkovito in nima zaostankov tudi na najbolj izpostavljenih in občutljivih področjih, kot so gradbene zadeve in tujci.

Prepričani so, da deluje v korist državljanov, občin in gospodarskih subjektov ter nudi ustrezno podporo pri reševanju za lokalno okolje in razvoj pomembnih zadev. Sprememba statusa Upravne enote Lenart v izpostavo predstavlja za območje z 20.000 prebivalci veliko izgubo.

Državljani iz denimo Kuzme, Cerkvenjaka, Drežnice in Starega Trga imajo enake pravice in davkoplačevalske obveznosti kot državljani Ljubljane, Maribora, Kopra ... pa bodo z reorganizacijo upravnih enot imeli 30, 40 ali 50 km vožnje, da si uredijo gradbeno dovoljenje ali druge pomembne življenjske zadeve. Kako bi na tako reorganizacijo upravnih enot reagirali meščani Ljubljane, če bi se za urejanje teh zadev morali peljati 30, 40 km ali več?

Reorganizacija in spreminjanje statusa sedanjim upravnim enotam z uvedbo izpostav ne pomeni racionalizacije, ampak dodatno birokratizacijo, centralizacijo, slabšo organiziranost in oddaljevanje storitev državne uprave od potreb državljank in državljanov, občin, gospodarstva in nevladnih organizacij.

Župani ne verjamejo, da bo delo na novi upravni enoti, ki bi naj obsegala območja sedanjih UE Maribor, Ruše, Slovenska Bistrica, Ptuj, Pesnica, Lenart in Ormož, potekalo učinkovitejše ter bolj kakovostno, ker je teritorialno preobsežna – meri namreč 2170 km2 in šteje skoraj 328.000 prebivalcev.

Župani občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Trojica v Slovenskih goricah odločno nasprotujejo reorganizaciji upravnih enot in uvedbi izpostav, kot je predlagano. V pismu ministrici so zapisali še, da pričakujejo dialog, široko javno razpravo, njen obisk na terenu - tudi na njihovem območju, vključitev občin in njihovih združenj v razpravo, predvsem pa temeljit razmislek in analize pred tako pomembnimi odločitvami.