Na rojstni dan Rudolfa Maistra je Zveza društev generala Maistra podelila priznanja za krepitev domoljubja in narodne zvesti zaslužnim članom

V domu kulture na Zavrhu je bila na na rojstni dan generala in pesnika Rudolfa Maistra – Vojanova 29. marca krajša spominska slovesnost. Lenarški župan mag. Janez Kramberger, predsednica Zveze društev generala Maistra (ZDGM) mag. Lučka Lazarev Šerbec, predsednik Domovinskega društva generala Maistra Maribor Aleš Arih in predstavnik TD Rudolfa Maister Vojanov iz Zavrha Stanko Kranvogel, so naprej položili venec h kipu generala Maistra pred obnovljeno Štupičevo vilo.

 Častna straža praporščakov pri generalovem kipu. Foto: Marjan Toš

Slovesnost se je nato nadaljevala v polni dvorani završkega doma kulture in so jo začeli s Prešernovo Zdravljco v izvedbi igralca Silva Safrana. Vse udeležence je nagovoril in pozdravil lenarški župan mag. Janez Kramberger in spomnil na vlogo Zavrha pri obujanju in krepitvi zgodovinskega spomina na Maistra. Slikovito je pripomnil, da je »Maistrov duh zavel po širni Sloveniji« in poudaril, da je delovanje ZDGM Slovenije izjemno pomembno za krepitev domoljubja. Iskreno dobrodošico je vsem domoljubom in Maistrovcem izrekla predsednica domačega Turističnega društva Rudolf Maister – Vojanov iz Zavrha Barbara Klemenšak, osrednji slavnostni govornik pa je bil prof. Aleš Arih, predsednik DDGM Maribor in pobudnik Maistrovih prireditev na Zavrhu. Med drugim je izpostavil vrednote generala Maistra, njegov pogum in odločnost leta 1918, pa tudi njegovo večno bolečino zaradi izgubljene Koroške. Dotaknil se je zdajšnjega časa in izrazil veliko zaskrbljenost zaradi zapostavljanja slovenskega jezika v šolah, v medijih, v trgovinah, pri marketinški promociji in v javni uporabi nasploh. Napovedal je tudi slavnostno akademijo »General Maister ob severni meji«, ki bo prihodnje leto ob 150-letnici Maistrovega rojstva.

 Prejemniki priznanj ZDGM pred Maistrovim kipom na Zavrhu. Foto: Tone

Vse prejemnike priznanj ZDGM Slovenije je najprej pozdravil predsednica ZDGM Slovenije Lučka Lazarev Šerbec in na kratko orisala njeno delovanj zgodovino. Izpostavila je mnoge aktivnosti, ki se še kako odražaj pri krepitvi slovenskega domoljubja in narodne zavesti. Skupaj z generalnim sekretarjem Zveze Rudijem Fajfarjem je podeila priznanja, ki so jih dobili zaslužni člani in podporniki Maistrovih društev iz Maribora, Ljutomera, Polenšaka, Ptuja, Šentilja, Cerkvenjaka, Murske Sobote in Zavrha. Priznanji sta prejeli še Občini Lenart in Cerkvenjak ter Pokrajinski arhiv Maribor. V izjemno doživetem kulturnem programu, ki je bil prepleten z Maistrovimi verzi in domoljubno poezijo, je poleg igralca Silva Safrana in voditeljice Darinke Čobec, nastopila še vokalna skupina Zven, ki je ubrano zapela nekaj Maistrovih in ponarodelih pesmi.

Mariborsko domovinsko društvo generala Maistra je pred slovesnostjo na Zavrhu na generalov rojstni dan pripravila še kratko spominsko svečanost ob generalovi grobnici na pobreškem pokopališču v Mariboru. Tudi te svečanosti se je poleg mariborskih Maistrovcev in domoljubov udeležila predsednica Zveze društev generaa l Maistra Slovenije mag. Lučka Lazarev Šerbec.

Na rojstni dan Rudolfa Maistra bo Zveza društev generala Maistra podelila priznanja za krepitev domoljubja in narodne zvesti zaslužnim članom

V domu kulture na Zavrhu bo v sredo, 29. marca, ob 17. uri, torej na rojstni dan generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova, krajša spominska slovesnost. Ob tej priložnosti bodo položili venec h kipu generala Maistra pred obnovljeno Štupčev vilo in podelili priznanja Zveze društev generala Maistra Slovenije za zasluge pri spodbujanju domoljubja in narodne zavesti. Priznanja bo podelila predsednica Zveze mag. Lučka Šerbec – Lazarev. Predsednica Zveze Maistrovih društev bo na Zavrhu tudi slavnostna govornica.

Prejemniki letošnjih priznanj so zaslužni člani in podporniki Maistrovih društev iz Maribora, Ljutomera, Polenšaka, Ptuja, Šentilja, Cerkvenjaka, Murske Sobote in Zavrha. Priznanja bodo prejeli še Občina Lenart in Cerkvenjak ter Pokrajinski arhiv Maribor. Izvedli bodo priložnostni domoljubno zaokrožen kulturni program, ki ga bo vodila Darinka Čobec.

Te ptice selivke se v središču Slovenskih goric očitno dobro počutijo
Včeraj je v lenarško Čreto priletela prva štorklja in napovedala vrnitev teh mogočnih ptic iz toplih krajev. V Lenartu se štorklje dobro počutijo, saj imajo dvoje velikih gnezdišč. Že desetletja domujejo tudi v gnezdu na dimniku trojiškega samostana, pa v Sp. Senarski pri Lasbaherjevih, v Lormanju in še kje. Mogoče se bodo letos vrnile tudi v Radehovo. Letošnja vrnitev prvih štorkelj se je zgodila tako rekoč v istem času kot lani, ko so prve štorklje priletele v Lenart 23. marca.

Štorklje so veliki, dolgonogi, dolgovrati ptiči z dolgimi krepkimi kljuni. Družino štorkelj so nekdaj uvrščali skupaj s čapljami, ibisi in drugimi v red močvirnikov, kasneje pa se je izkazalo, da niso bližnje sorodne nobeni od teh družin, zato so bile povzdignjene v samostojen red Ciconiiformes. Štorklje so velike do zelo velike vodne ptice. Različne vrste lahko zrastejo do različnih velikosti in lahko tehtajo različno. Po obliki so zelo podobne čapljam, predvsem po dolgih nogah in vratih, vendar so težje. Pri štorkljah je prisotna nekakšna razlika med spoloma, in sicer po velikosti, saj so samci do 15 % večji od samic pri nekaterih vrstah (npr. afriške sedlarice), vendar nasploh ni večjih razlik.

Gnezda štorkelj so pogosto zelo velika in jih uporabljajo mnogo let. Nekatera so v premer zrasla prek 2 metra, v globino pa okrog 2 metra. Nekdaj so menili, da so štorklje monogamne, vendar pa to drži le do neke mere. Partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. Na svoje gnezdo so navezane prav toliko kot na partnerja. Zaradi svoje velikosti, serijske monogamije in zvestobe gnezdu, ki so si ga izbrale, je mitološki in kulturni pomen štorkelj zelo velik. Prehranjuje se pretežno z malimi sesalci, redkeje z žabami, deževniki, kačami in žuželkami. V Sloveniji se je v zadnjih 20 letih njeno število povečalo, vendar kljub temu pri nas ostaja ranljiva vrsta.

To nismo več mi, le spomin še živi ...

Društvo upokojencev (DU) iz Svete Trojice v Slovenskih goricah je vnovič pripravilo literarno – kulturno prireditev, na kateri so sodelovali mnogi ustvarjalci iz vseh upokojenskih društev Podravja in Pomurja.

Velika dvorana Gočevskega dvorca pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah je bila na prvi pomladni dan pretesna za vse udeležence že 18. srečanja skritih talentov, ki ga je zgledno pripravilo in izvedlo trojiško upokojensko društvo. Prišli so različni literarni ustvarajalci, pesnice, pesniki in pisatelji iz vseh upokojenskih društev Podravja in Pomurja, ki jih je najprej pozdravil in nagovoril predsednik DU Sv. Trojica Darko Perko. Izrekel jim je skreno dobrodošlico sredi sončnih Slovenskih goric in se javno zahvalil pobudnici teh srečanj Mariji Marici Klobučar. Ta je zelo na kratko orisala zgodovino teh srečanj in med drugim povedal, da je na prvem srečanju skritih talentov pri Sv. Tojici leta 2005 sodelovalo samo 6 literarnih ustvarjalcev. Dovolj, da so prireditev počasi nadgrajevali in jo med upokojenskimi društvi nenehno promovirali.

 Marija Marica Klobučar, pobudnica in gonilna sila trojiškega festivala skritih talentov.

Srečanje, ki je v nenehnem vzponu

Prireditev se je očitno dobro prijela in iz leta v leto jih je bilo več. Prihajali so od blizu in daleč, najprej v glavnem babice in prababice, kmečke gospodinje in žene, letos pa so prvič prišli tudi dedki in možje, katerih so bili še posebej veseli. Marija Marica Klobučar, ki je bila v preteklosti tudi dolgoletna uspešna predsednica DU Sv. Trojica, je povedala, da so izjemno veseli množičnosti srečanj, keterih pogavitni namen je vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti med upokojenci. Na srečanju v Gočovskem dvorcu jih je bilo toliko, da so poezijo in prozo brali v dveh krogih, vmes pa so prisluhnili še glasbenim utrinkom. Pravi praznik kulture in pomladi, je menil tudi trojiški župan David Klobasa, ki jih je prišel pozdravit in se jim zahvalil za dragoceno ohranjanje kulturne dediščine.

»Puščate globoke sledi v našem kraju in soustvarjate zgodovino naše občine, zato vaše delo izredno cenimo«,

je polaskal župan Davd Klobasa in na kratko predstavil tudi program letošnjega občinskega praznika Trojicafest 2023.

Udeleženke in udeleženci srečanja so tokrat predstavili različne literarne zvrsti. Še največ je bilo poezije, s katero so zlasti kmečke gospodinje in babice z nostalgijo obujale spomine na stare čase. V nekaterih verzih je bilo nekaj grekobe na rovaš slabega odnosa družbe do upokojencev

»Zakaj toliko se garalo je, ko penzija je čisto mala«,

a so na koncu prevladale pozitivne vibracije in vedri optimizem. Pesmi so opevale domovino, domačijskost, navezanost na domači kraj in kmečka opravila, ki so šla v pozabo. Izredno doživeto in izvirno se je predstavil humorist Oskar Neuvirt z verzi o vinogradih, vinski trti, trgatvi, klopotcih in o vinu. Z nastopom je razveselil očinstvo, ki je z zanimanjem prisluhnilo še nekaterim verzom v izvirnem prekmurskem narečju, s katerimi so se predstavili pesniki in pesnice iz Pomurja. Med drugim smo slišali šaljivi verz, da »pri hiši, kjer je doma Terezija ne potrebujejo psa...«

 Med skritimi talenti je bila tudi upokojena trojiška učiteljica Adela Neuvirt (v sredini).

Vsega je bilo ravno dovolj, pesmi, dobre volje in življenjskega optimizma z upanjem, da bo kulturna ustvarjalnost med upokojenci še narej cvetela in da bo trojiški festival skritih talentov ostali tudi v prihodnje živ. K temu je pozvala tudi vodja lenarške območne izpostave Sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti Breda Slavinec. Kot pesnica se je še sama predstavila v Gočovskem dvorcu, kjer se je 18. festival zavlekel v pozno popoldne. Z željo ob slovesu, da se čez leto dni znova srečajo. V še večjem številu.