zombi 2

Vpis
Napovedujemo:
Nina Zorman

Nina Zorman

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Aliquam eleifend eleifend adipiscing. Quisque purus tellus, volutpat ut luctus eu, egestas quis nibh. In molestie dignissim lacinia. Website URL: http://www.gavick.com

Recept za dolgo življenje: malo jesti, malo piti in se gibati

Mnogi jo poznajo kot kuharico pri župniku Rojhtu v župniji Sveti Jurij v Slovenskih goricah, kjer je delala kar 24 let. Skromna, predana, delovna in preprosta. Mislim, da bi te besede najbolj slikovito opisale gospo Bogomilo Zaletinger, ki danes šteje 96 jeseni in se vsakega obiska na njeni domačiji v Jurovskem Dolu nadvse razveseli. Med pogovorom nama je družbo delal mucek Tonic, gospa Bogomila pa je na vprašanja odgovarjala zbrano in tako slikovito opisovala dogodke, da sem na trenutke dobila občutek, da se ji pred očmi izrisujejo slike iz preteklosti. V sobi, kjer je nekoč stala postelja njenih staršev in kjer je v skrajnem desnem kotu stal „šporhet na drva“, ki je v zimskih časih grel "da bog pomagaj", sva midve z Bogomilo poskušali ogreti spomine od leta 1925 naprej.

V družini Zaletinger so se rodile štiri hčerke. Dve sta zgodaj umrli, ostali pa sta Marija in Bogomila. Zaletingerjevi so bili v tistih časih spoštovani in delovni, saj je bil oče tesarski mojster, mama Marija pa skrbna gospodinja in mati. Po svojem 21. letu je kar 24 let preživela v župnišču na trgu v Jurovskem Dolu, kjer je bilo stalno dogajanje. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so v centru Jurovskega Dola delovale kar tri gostilne: Špindler, Platais in Krajnc. Primerjati življenjski standard v tistih časih z današnjimi je, milo rečeno, nemogoče. Če danes delamo, delamo v veliki meri za to, da si lahko kaj več privoščimo. Nekoč so garali, da so lahko imeli za golo preživetje. Kot opisuje gospa Bogomila, so životarili in delali od jutra do večera z golimi rokami, brez strojev. Izbire tako rekoč niso imeli, za to pa tudi dandanašnja mladina težko razume, da je treba za hrano, plačevanje položnic in tudi uspeh ogromno delati. "Ko so moški spomladi rezali župnijsko trto, ki se je nahajala na Vardi, jih je bilo več kot 10 na delu. Zanje sem v "farofi" pripravila kosilo in ga odnesla peš na Vardo – v košari, na glavi! Tudi takrat, ko je bil čas pobiranja sladkih grozdov, sem pripravljala nekaj za pod zob za okoli 20 ljudi in s pomočnico sva to skupaj na glavi odnesli na Vardo. Življenje je muka," pripoveduje Bogomila. V župnišču so imeli tudi konja, ki so ga uporabljali za delo na travnikih in poljih ter pri prevozu "prascov" na tržnico v Maribor. Vožnje z vozom se je lotila tudi ona.

peter3
Sejemski dan v Jurovskem Dolu (60. leta prejšnjega stoletja), arhivska last časopisne hiše Večer

Bogomila pripoveduje umirjeno in hitro. O težkem življenju, ki so ga tod živeli Slovenjegoričani, so se razpisali že mnogi, a le redki smo se iz njihovih zgodb tudi kaj naučili. Velikokrat sem bila priča dogodkom, ki so prikazovali življenje nekoč v Slovenskih goricah, in vedno znova sem dobila občutek, da so ob delu uživali in se imeli lepo, si pomagali, se družili in smejali. Bogomila brez sramu pove, da ni bilo tako: "Ah kje pa, zabave ni bilo nobene, hudo je bilo. Delali smo kot norci! Ko sem šla v Maribor na tržnico prodajat domača jajca, skuto, maslo in smetano, sem se že ob treh zjutraj zbudila! Hoja do Maribora je trajala 3 ure, s tem, da si na glavi moral nositi težo izdelkov, ki si jih želel prodati." Na vprašanje, ali so kdaj bili tudi veseli dnevi, pa hitro odgovori: "Da, lepo je bilo na Jurjevo, 23. aprila, ko je bilo žegnanje, pa ob birmah in podobnih dogodkih. Ljudje so se zbrali in prodajali vse mogoče stvari: od likerjev, medu, vina in še in še. Tudi muzikantje so bili!"

Skromna in preprosta ženička orisuje svojo zgodbo, polno spominov in obrazov, ki jih ni več med nami. Poročila se ni nikoli, saj, kot je dejala, ji ni bilo: "Ni bilo pravega. Nekaj časa je, potem pa si lahko še tepen "hcoj". Ko je župnik Janko Rojht leta 1970 umrl, je tudi Bogomila zapustila župnišče in nato še 12 let delala v kuhinji v gostilni Kos. Veliko, kot pravi, ne potrebuje, tudi posebnih želja nima. Nekoč se je najbolj razveselila rojstnega dneva, saj so jo takrat obiskale njej drage osebe, malo so pojedli in popili, in to je to. Danes rada spije požirek ali dva piva in je velika borka, saj je preživela tudi koronavirus, in to brez večjih zdravstvenih zapletov. V sobi, kjer so stene debele in nosijo veliko zgodb, Bogomili družbo delajo fotografija njene družine, fotografija z županom Petrom Škrlecem, ki jo vsako leto obišče ob njenem rojstnem dnevu, in podoba Marije, ki jo je prejela, ko je zapustila župnišče.

Danes je izjemno hvaležna nečakinji Miliki, ki tako lepo skrbi zanjo in bi verjetno brez njene pomoči že bila "v jami", pripoveduje. Spomini ostajajo, ljudje odhajajo. "Takšno je življenje, vsi pridemo na vrsto," še zaključi Bogomila. Srečno, gospa Zaletinger, naj vam zdravje in pozitivna naravnanost služita še veliko let!

peter4
Poročna fotografija pred gostilno Špindler-Caf. Na fotografiji je tudi župnik Janko Rojht in Slavek Belna z godbo, arhivska last časopisne hiše Večer

Odpadno jedilno olje sodi v poseben zbiralnik!

Odgovorno ravnanje z odpadki je eden ključnih dejavnikov varovanja in ohranjanja okolja. Da bi odpadki lahko ponovno postali koristne surovine, je pravilno odlaganje in ločevanje izredno pomembno. Z vestnim ločevanjem pomagamo ohranjati gozdove, ki predstavljajo dom mnogim živalim, pripomorejo k boljšemu zraku in preprečujejo nesreče, povezane z odpadki, ki v naravi predstavljajo nevarnost tako okolju kot živim bitjem. Podjetje Saubermacher Slovenija, d. o. o., je v sodelovanju z Občino Sv. Jurij v Slov. goricah v Jurovskem Dolu postavilo posebno zbiralnico za zbiranje odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstev. Ekološki otok se nahaja na začetku parkirišča pri novem pokopališču, kjer je možno odvreči odpadno olje iz gospodinjstev ter tudi odpadni tekstil, odpadno električno in elektronsko opremo.

Odpadna jedilna olja, ki si jih ponavadi pridelamo s cvrtjem oziroma pečenjem hrane, so zelo specifična. En liter odpadnega olja lahko onesnaži kar milijon litrov pitne vode. Naslednjič, ko boste rokovali z odpadnim jedilnim oljem, ga preprosto zlijte v posodo, ki jo lahko dobro zaprete. Oddate jo lahko na zgoraj omenjenem ekološkem otoku pri novem pokopališču, kjer v ta namen postavljen poseben rumen zabojnik.

Ali ste vedeli?
Odpadno jedilno olje je kuhinjski odpadek, ki se uvršča med ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov in ga je prepovedano mešati z ostalimi odpadki, ga odvajati v kanalizacijo ali greznice. V kanalizacijo odvrženo odpadno olje namreč povečuje potrebo po pogostejšem mehanskem čiščenju cevi, povzroči poškodbe cevi in skrajšuje njihovo življenjsko dobo. Navsezadnje pa je odpadno jedilno olje tudi izvrstna hrana glodavcev in vir neprijetnih vonjav. Odpadnega jedilnega olja ne smemo zlivati v posodo za zbiranje bioloških odpadkov ali mešane komunalne odpadke, niti ga ne smemo zlivati na lasten kompostnik. Uporabljeno jedilno olje je torej odpadek, ki ga moramo zbirati ločeno od drugih odpadkov, predelati pa ga je mogoče tudi v druge surovine. Pomembno je, da k odpadnemu jedilnemu olju ne mešate drugih tekočin, odpadkov ali odpadne masti! Odpadne masti morajo biti namreč zbrane ločeno od odpadnega jedilnega olja in jih odložimo v zbirnem centru v Lenartu ter enkrat letno na akcijah zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.

Občina Sveta Trojica z novim prikazovalnikom hitrosti v Oseku opozarja in poziva k strpnejši vožnji

Občina Sveta Trojica se je prijavila na javni poziv Javne agencije RS za varnost prometa v mesecu septembru za brezplačni najem prikazovalnikov hitrosti ''Vi vozite''. Na voljo je bilo le 15 prikazovalnikov hitrosti. Naša občina je bila uspešna in tako smo zagotovili enoletni brezplačni najem prikazovalnika hitrosti (najem do oktobra 2022).

Poglavitni namen postavitve prikazovalnika hitrosti je opozoriti voznike k strpnejši vožnji in s tem prispevati k večji varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu, še posebej pa otrok na poti v šolo. Z omenjenim javnim pozivom želi agencija občine spodbuditi, da bi uporabljale tovrstne prikazovalnike hitrosti, saj so učinkovit ukrep za zmanjšanje povprečnih hitrosti v naseljih in zunaj njih.

Po posvetovanju s člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo predlagali lokacijo postavitve prikazovalnika v Oseku, med gasilskim domom in AP Tacl, ob državni cesti R3 747, na odseku Sv. Trojica–Cogetinci–Sp. Ivanjci. Po tem odseku poteka šolska pot, prav tako je odsek zelo nepregleden in tudi cestna infrastruktura je v nekoliko slabšem stanju, vozila pa kljub vsemu velikokrat dosegajo prekomerne hitrosti. 

Rezultati analize prvih meritev v obdobju 24 ur delovanja so pokazali, da je bilo zabeleženih 588 meritev oz. 1269 prevozov. Povprečna hitrost vozil je 52 km/h, najvišja izmerjena hitrost pa 89 km/h. V celotnem obdobju meritev je 85% vozil vozilo do hitrosti 62 km/h, 50 % vozil je vozilo do hitrosti 52 km/h in 30% vozil je vozilo do hitrosti 47 km/h. Zaskrbljujoče je, da je v času ko se otroci vračajo iz šole proti domu, bila zabeležena hitrost kar 89 km/h.

Prepričani smo, da bo prikazovalnik vplival na večjo varnost vseh udeležencev v prometu, vsem udeležencem v cestnem prometu pa sporočamo, da upoštevajte cestnoprometne predpise, predvsem pa bodite previdni in strpni.

Postani Božiček za en dan - oddaj darilo v Lenartu!

Ste opazili točko srečanja Božiček za en dan v Lenartu? Ali veste, da je do Božiča samo še 38 dni? V kolikor bi radi postali Božiček za en dan, se lahko pridružite akciji, ki poteka tudi v Lenartu.

Akcija Božiček za en dan je popolnoma neprofiten projekt, izpeljan v celoti s strani prostovoljcev. Za projektom stoji Zavod 364 in skupina posameznikov, ki iz želje po ustvarjanju dobrega v svetu projekt vodi in v njem sodeluje na vseh nivojih. Božiček za en dan je gibanje, ki s pravo mešanico ustvarjalnosti in humanosti ljudem nudi priložnost razdajanja. S kreativnostjo zapakirana škatla polna ljubezni in dobrote, malim nadobudnežem pričara nasmeh na obraz. Majhna škatla za VELIK nasmeh!

Akcija je nastala na pobudo in pod vodstvom Savine Goličnik, ko je na humanitarni odpravi v Južnoafriški republiki odkrila projekt Santa’s Shoebox in ga ob vrnitvi v domovino leta 2012 prvič izvedla kar iz dnevne sobe in prtljažnika osebnega avtomobila. Samo s pomočjo prijateljev nam je tako že prvo leto uspeli obdariti 225 otrok. Akcija je iz leta v leto rasla, že takoj naslednje leto smo s pomočjo vas, Božičkov, uspeli obdariti več kot 3.700 otrok, število Božičkov in obdarovanih pa še vsako leto narašča. V letu 2016 smo akcijo razširili še na socialno šibkejše starostnike, akcija pa je bila precej odmevna tudi na socialnih omrežjih in v medijih. V lanskem letu smo tako obdarili že več kot 12.000 otrok in starostnikov. V vseh letih skupaj smo podarili že več kot 75.000 vaših skrbno pripravljenih daril.

Več lokacij za oddajo darila najdete na tej povezavi. V Lenartu se zbirno mesto nahaja v Študentskem klubu Slovenskih goric, Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart. Darilo lahko oddate vsako sredo med 17. in 20. uro in vsako soboto med 10. in 13. uro.

 boz

Na vhodu v Center Slovenskih goric je tudi rdeča nalepka, ki nakazuje na zbirno mesto.

Naročite se na RSS
+27
°
C
H: +29°
L: +15°
Lenart v Slov. goricah
Sunday, 27 June
Poglej 7-dnevno napoved
Mon Tue Wed Thu Fri Sat
+33° +34° +32° +26° +19° +24°
+17° +17° +18° +14° +15° +13°

oglas ovtar