zombi 2

Vpis
Napovedujemo:
Uredništvo

Uredništvo

Proizvodnja in uporaba biooglja na kmetijah

Kmetija Manfreda Jakopa iz Biša sodeluje v projektu Proizvodnja in uporaba biooglja na kmetijah za namen izboljšanja tal in prispevka k blaženju podnebnih sprememb, ki se izvaja pod vodstvom ZRS Bistra Ptuj

Kmetijstvo je bistvenega pomena za človeštvo - zagotavlja hrano, ki jo uživamo, služi za preživetje milijonov ljudi po vsem svetu in ureja velik del pokrajine. Pri tem pa se sproščajo toplogredni plini (TPG), zaradi česar je kmetijstvo tudi vir emisij, ki prispevajo k podnebnim spremembam. Skorajda ni več dneva, ko ne bi slišali besedne zveze »podnebne spremembe«. Posledice podnebnih sprememb so vse bolj očitne: naraščanje povprečne globalne temperature zraka in površine oceanov, dvigovanje morske gladine, spremenjeni padavinski vzorec, vse številčnejši ekstremni vremenski dogodki (toča, suša, vetrolomi itd). Ker je kmetijstvo odvisno od naravnih virov in podnebja, ki zagotavlja primerno okolje za rast pridelkov, lahko podnebne spremembe povzročijo velike spremembe tudi v kmetijstvu.

Kmetijstvo zaradi biološkega značaja proizvodnje neizogibno prispeva k emisijam TGP, hkrati pa rastline porabljajo ogljikov dioksid in zadržujejo zaloge ogljika v tleh ter s tem zmanjšujejo količino ogljikovega dioksida v ozračju (ponor TGP). Kmetijstvo torej lahko vpliva na zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov predvsem z optimalno tehnologijo reje živali in skrbnem ravnanju z organskimi gnojili v skladiščih in ob razvozu. Poleg tega ob zagotovljenem krogotoku hranil iz organskih gnojil na živinorejskih kmetijah bistveno zmanjšujemo porabo mineralnih gnojil na kmetijskih površinah in povečujemo organsko snov v tleh.

Biooglje (biochar) je angleški izraz za oglje, namenjeno uporabi v kmetijstvu. Biooglje lahko porabljamo v poljedelstvu in vrtnarstvu (z njim nahranimo zemljo), in tudi v živinoreji (dodamo ga prehrani in nastelji živali), trenutno pa je na tržišču najbolj zastopan kot dodatek različnim substratom na osnovi šote ali komposta. Predpona »bio« v tem primeru ne pomeni »ekološko«, ampak se je v primeru biooglja uporabila za razlikovanje med navadnim ogljem, ki se uporablja za kurjavo ter ogljem »za uporabo v kmetijstvu«, bodisi kot dodatek obdelovalni zemlji ali kot dodatek nastilja in prehrani živali. Biooglje je lahko pridobljeno iz čistega lesa in tudi iz suhe biomase rastlinskega izvora (oleseneli ostanki rastlin, lupine, storži, slama, ...). Kot dodatek v tleh se uporablja za izboljšanje strukture in rodovitnosti zemlje. Zaradi izredne poroznosti lahko zadrži vodo, hranila in zrak, v številnih mikroskopskih luknjicah, ki jih vsebuje, pa se naselijo mikroorganizmi, ki so temelj plodnosti oziroma rodovitnosti tal.

Da biooglje zadosti kriterijem mora biti pripravljeno na poseben način. Postopek s katerim pridobivamo biooglje imenujemo oglenenje oz. piroliza, ki mora biti za pridobitev kvalitetnega biooglja izvedena pri visokih temperaturah, najbolje od 500 do 700 °C, proces pa poteka brez prisotnosti kisika. Med postopkom se v biooglje zelo stabilno veže ogljik, kar vpliva na zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Takšno pridobivanje energije ob zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov je eden glavnih razlogov, da proizvodnjo in uporabo biooglja na ravni EU zelo spodbujajo.

Ena od ključnih faz pri pripravi biooglja, preden je primerno dodajanju tlem, je mletje in »cepljenje« s hranili, mikrohranili in mikroorganizmi – ti se morajo namreč še vezati in naseliti v njegovih porah in na površini. Za »cepljenje« (ki ga strokovno imenujemo aktivacija) se poleg vode uporabljajo tudi raztopine gnojil, gnojevka, kompost in mikroorganizmi. Šele tako obdelano biooglje lahko takoj koristi tlom. Pomembno je tudi, koliko aktiviranega biooglja dodamo zemlji, saj je postopno dodajanje, v manjših količinah (med 200 – 500 gramov /m2) ključno, da se vzpostavi ravnovesje, med tlemi in dodanim bioogljem z mikroorganizmi v njem. Ob rednem dodajanju biooglja se zmanjša potreba po zalivanju in dognojevanju, saj se v porah oglja skladiščijo hranila in voda. Na daljši rok je opaziti, da je humusna bilanca boljša ter da so tla lažja za obdelovanje. Tla dobesedno zaživijo, v tleh z dodatkom biooglja je več deževnikov, več gliv, več korenin. Rastline, ki rastejo na takšnih tleh, pa imajo na voljo vsa makro- in mikrohranila, potrebna za rast. Korenine vzpostavijo simbiozo s koristnimi bakterijami in glivami, zato imajo na voljo bistveno večjo površino za črpanje hranil.

Na dveh kmetijah smo v okviru EIP pilotnega projekta »Proizvodnja in uporaba biooglja na kmetijah za namen izboljšanja tal in prispevka k blaženju podnebnih sprememb« zasnovali poljski poskus, kjer smo posadili sadike zelja, katerim smo dodali različna gnojila oz. hranila. Tako smo k sadikam dodali biooglje, aktivirano biooglje (mešano biooglje in kompost) in mineralno gnojilo (NPK) v različnih razmerjih. S poskusom smo želeli preveriti, kako biooglje in aktivirano biooglje vpliva na rast zelja na dveh različnih področjih v primerjavi s priporočenim gnojenjem z NPK. Eno testno polje se na nahaja na Ptuju, drugo pa v Bišu na kmetiji Manfreda Jakopa, ki sodeluje v projektu.

Kmetija Manfreda Jakopa je poljedelska kmetija, ki leži na obrobju pesniške doline na srednje težkih tleh. Njihova glavna kmetijska panoga je poljedelstvo na 4,66 ha njivskih površin. Na površinah prideluje žita, koruzo, oljnice in različno zelenjavo. Dodatek biooglja k srednje težkim tlom ima zagotovo perspektivo pri povečevanju organske mase v tleh in pri zadrževanju zalog ogljika v tleh. Zaradi mnogih pozitivnih lastnostih biooglja, bo le to v prihodnosti pridobivalo na veljavi, saj je boj proti podnebnim spremembam vedno bolj v ospredju. V izvedenih poskusih, v okviru projekta smo ugotovili, da bi bilo potrebno poskus dodajanja biooglja k tlom nadaljevati več let, da bi lahko objektivno ocenili njegove lastnosti na tla, saj je bil dodatek v enkratnem odmerku premajhen, da bi lahko realno pričakovali takojšnje rezultate. Priporočljivo namreč je, da se biooglje dodaja v manjših odmerkih, da se lahko učinkovito poveže s fizikalno strukturo zemlje kot tudi biološko mikro sfero v zemlji. V okviru tega projekta pa predstavljamo tudi delovanje pirolizne peči na kmetiji za proizvodnjo lastnega biooglja. Pirolizna peč je postavljena na partnerski kmetiji Ivana Vogrinca v Skorbi in tako delovanje peči in proizvodnjo biooglja z veseljem pokažemo vsem, ki jih to področje zanima.

V projektu Proizvodnja in uporaba biooglja na kmetijah za namen izboljšanja tal in prispevka k blaženju podnebnih sprememb je vodilni partner ZRS Bistra Ptuj, poleg kmetije Manfreda Jakopa pa v projektu sodeluje še kmetija Ivana Vogrinca iz Skorbe ter Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora, KGZS Zavod Ptuj, podjetje Grega-JK d.o.o. ter IKEMA inštitut za kemijo, ekologijo, meritve in analitiko d.o.o.

Pilotni projekt Proizvodnja in uporaba biooglja na kmetijah za namen izboljšanja tal in prispevka k blaženju podnebnih sprememb, se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, podukrep 16.5 Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam.

Prispevek pripravila: dr. Nataša Belšak Šel, vodja projekta

Slika 2 Pirolizna pečPirolizna peč postavljena na kmetiji Vogrinec v Skorbi. Foto: arhiv ZRS Bistra Ptuj

Slika 3 Poskus na kmetiji jakop 1 3: Poljski poskus na kmetiji Jakob. Foto: arhiv ZRS Bistra Ptuj

Srečanje in posvet turističnih deležnikov občine Lenart in Slovenskih goric

V ponedeljek, 18. oktobra, so se v Centru Slovenskih goric v Lenartu srečali ponudniki, ki delujejo v turizmu, župani in drugi predstavniki občin iz Slovenskih goric, predstavniki Razvojne agencije Slovenske gorice, turističnih društev, Slovenske turistične organizacije, ... Srečanje je povezoval gostitelj srečanja, župan Občine Lenart, Janez Kramberger.

Namen srečanja, ki je potekalo v obliki predavanj in razprave, je bilo v prvi vrsti mreženje ponudnikov in odpiranje razvojnih ter poslovnih priložnosti delovanja v turizmu na podeželju. Osrednja gostja srečanja, Maša Klemenčič iz STO je predstavila trende razvoja slovenskega turizma v post-covid obdobju, Zeleno shemo slovenskega turizma, pomen pridobivanja trajnostnih certifikatov za ponudnike. RASG je udeležencem predstavila priložnosti razvoja turizma na podeželju, pomen sezonskosti lokalne ponudbe, načelo kratkih dobavnih verig in najbolj aktualne projekte v teku: Incoming agencijo, Na tržnico z Ovtarjem, Kolesarske povezave na območju ORP Slovenskih goric,PONI – podjetno nad izzive. O dopolnilni dejavnosti na kmetiji (gostinstvo in nastanitve) je govorila Terezija Bogdan, KGZS Zavod Ptuj. Peter Brumen, Saubermacher d.o.o. in Avgust Zavernik, Občina Lenart sta govorila o vplivu turizma na okolje in podnebje (zrak, voda, odpadki, energetika) in kako preiti v trajnostno okoljsko sprejemljiv turizem. Kot primer dobre prakse se je predstavil Hotel Bioterme, Mala Nedelja, katerega predstavnica Jožica Polajnko je sodelujočim predstavila tudi trajnostni znak Marjetica v praksi. V okviru razprave so ponudniki, odkrito predstavili težave, pomanjkljivosti s katerimi srečujejo pri izvajanju svojih aktivnosti in kako bi želeli, da se turizem v Slovenskih goricah razvija v bodoče. Potek razprave je dobrodošla popotnica za nadaljnji razvoj turizma na tem območju. Dogodek je potekal v soorganizatorstvu Občine Lenart in Razvojne agencije Slovenskih goric.

Valerija Jelen

Z nami berejo tudi v enoti VDC Polž v Lenartu!

Direktorica Knjižnice Lenart, Petra Kranvogel Korošec, je 4. oktobra 2021, predala poseben bralni kovček vodji enote VDC Polž Lenart, Gordani Kosanič.
V dogovoru s kolektivom VDC Polž, enota Lenart, smo pripravili poseben bralni projekt za uporabnike zavoda »V objemu besed«.
V bralni kovček smo »skrili« deset knjig – izbor lahkega branja, slikopisov in slikanic brez besedila. Uporabnik skupaj s koordinatorico projekta v enoti prebere oz. prelista dve knjigi iz seznama, o njima kaj napiše ali nariše na posebej pripravljeno zgibanko. K branju pa so v zavodu povabili tudi sodelujoče v pilotnem projektu »S teboj lahko« VDC Polž Maribor.
Projekt smo pričeli izvajati v oktobru, zaključili pa ga bomo v marcu, ko bomo za sodelujoče pripravili dogodek ter jih nagradili. V tem obdobju bomo zavod obiskali ter pripravili pripovedovalske ure.
HVALA kolektivu VDC Polž, enota Lenart, za pripravljenost in sodelovanje!
Veseli smo, da so se uporabniki zavoda odločili zaviti tudi v objem besed! Saj objemov, knjižnih in neknjižnih, res ne sme nikomur manjkati!

Knjižnica Lenart

V Hrastovcu berejo skupaj

Stanovalci SVZ Hrastovec so se vključili v dogajanje v okviru 4. Nacionalnega meseca skupnega branja Društva bralne značke Slovenije s projektom Beremo skupaj, ki v letošnjem letu pozornost namenja medgeneracijskemu branju. V mesecu oktobru tako po enotah zavoda izvajajo bralno pogovorne aktivnosti, v katerih skupaj prebirajo Pohorske pripovedke in se nato v pogovoru tudi spominjajo svojih anekdot iz preteklosti. V DBE Apače so se v aktivnost vključili tudi učenci OŠ Apače. Spodbujanje bralne pismenosti, socialno vključevanje, medgeneracijsko povezovanje so področja, ki večajo kvaliteto bivanja stanovalcev in krepijo socialno mrežo znotraj in tudi izven zavoda. Stanovalci ob skodelici dišeče kave in piškotih tako vsakotedensko uživajo ob novih pripovedkah in zgodbah, ki jim popestrijo vsakdan.

skupaj beremo2

Naročite se na RSS
+27
°
C
H: +29°
L: +15°
Lenart v Slov. goricah
Sunday, 27 June
Poglej 7-dnevno napoved
Mon Tue Wed Thu Fri Sat
+33° +34° +32° +26° +19° +24°
+17° +17° +18° +14° +15° +13°

oglas ovtar