zombi 2

Vpis
Napovedujemo:
Damjan Veršič

Damjan Veršič

Pred 210 leti je preprost podložnik v Benediktu izoral 26 bronastih čelad

V letošnjem letu mineva 210 let od najdbe negovskih čelad. Te je v občini Benedikt novembra leta 1811 v gozdu pod hišo z naslovom Na klancu 5, prej je bil to Ženjak, našel Jurij Slaček, preprost podložnik ali tlačan gospoščine na negovskem gradu, ki je imela v tistem času v oblasti tudi benediški okoliš. Po tedanjem gospostvu se imenujejo negovske čelade.
Jurij Slaček je na svojem posestvu, ki leži kilometer jugozahodno od Sv. Benedikta v Slovenskih goricah, med oranjem njive v predzadnji brazdi pod vrhom grebena ob vinogradu izoral 26 bronastih čelad. Našel naj bi jih na enem kupu, zložene ena v drugo. Kot lahko preberemo v zborniku občine Benedikt Stopinje življenja, gre za prazgodovinske bronaste čelade z žlahtno zeleno patino. Eno naj bi z motiko takoj raztolkel, saj je mislil, da so čelade zlate. Kmalu je ugotovil, da so iz brona, in jih nato odnesel domov, kamor jih je prihajalo gledat staro in mlado, saj je bila to prva in najpomembnejša arheološka najdba v deželi med Muro in Dravo.

V Sloveniji je shranjena le ena čelada
Najdba je bila nato prodana mariborskemu orožarju Denzlu, potem pa so jo poslali v graški muzej Joanneum in v Kabinet za numizmatiko in starine na Dunaju. Od 26 najdenih čelad je v Narodnem muzeju Slovenije shranjena le ena, druge najdemo v muzejih v Gradcu, na Dunaju in v Berlinu, nekaj jih je v zasebni lasti, nekatere pa veljajo za izgubljene.
Bronaste negovske čelade sodijo v obdobje 450–350 pr. n. št. ali v obdobje končevanja halštatske in začenjanja latenske kulture. Poleg prask od mečev vsebujejo tudi napise. Najzanimivejši za strokovnjake je germanski napis HARIGASTI TEIVA III IL, kar pomeni: Harigast, član germanskega rodu, daje oziroma žrtvuje bogu Teivi čelade. Kljub mnogim poskusom, da bi negovske čelade uvrstili v drugo zgodovinsko obdobje, predvsem v rimsko, se je izkazalo, da so te lahko le železnodobne. Po novejših raziskavah so ugotovili, da je napis zapisan v venetski pisavi idrijskega tipa (Idrija pri Bači).

Radio Maribor je pri Vogrinovih na temo negovskih čelad pripravil terensko oddajo
Ob 210-letnici pomembne najdbe je Radio Maribor v petek, 12. novembra, v neposredni bližini najdbe, na domačiji Vogrin, pripravil radijsko oddajo, ki jo je povezoval Stane Kocutar. Ta je povedal: »Osnovni namen oddaje je bil spomniti poslušalce na okroglo obletnico najdbe negovskih čelad in hkrati poudariti manj znani del zgodovine tega prostora. Manj znano pa je tudi dejstvo, da sta bila to okolje in ta najdba deležna številnih manipulacij; tako so v času nacizma dokazovali na teh še do danes nerazvozlanih napisih na dveh čeladah, da gre za tradicionalno nemško poselitveno območje.«
Drago Vogrin, od leta 1986 lastnik zemljišča, na katerem so bile najdene negovske čelade, je dejal, da je za zgodbo, povezano s čeladami, izvedel od že pokojne sosede Veronike Hajnžič.

»V neposredni bližini mesta najdbe danes stojita informativna tabla in klop, to pa je tudi vse, kar je mogoče videti. Ljudje pa prihajajo in želijo videti še kaj drugega. Žal jim ne moremo ničesar pokazati. Na mestu najdbe je zdaj gozd, po debelih drevesih pa se vidi, da je to območje že dolgo zaraščeno.«

Tudi Anton Mlasko, predsednik Turističnega društva Atlantida, se je strinjal, da benediška občina to najdbo premalo izkorišča za svojo promocijo:

»Dokler ne bodo tukajšnji lokalni ponudniki, gostinci, ki že tržijo svoj krožnik ali pijačo, začutili, da bi lahko s to zgodbo pridobili več gostov, se ne bo nič spremenilo. Mi v društvu smo že naredili določene podlage, zgodbe v sliki in besedi so na razpolago, dogovorjena je tudi skupna promocijska blagovna znamka Benedikt – Panonske praidila, zdaj pa je čas, da to zgodbo začnejo prodajati tudi gostinci.«

Župan občine Benedikt mag. Milan Repič je poudaril, da si občina v sodelovanju z društvi že vrsto let prizadeva ohraniti zgodovinsko pomembne dogodke in najdbe, ki jih prenaša tudi v turistično ponudbo. »Izvedli smo projekt arheološke ceste, v okviru katerega smo podrobneje opisali najdišče negovskih čelad, pa tudi gomile iz različnih obdobij. V vasi Trotkova je najdišče 57 gomil, na Trsteniku so našli okostje miocenskega kita, staro okoli 13 milijonov let. V lanskem letu smo zaključili podoben projekt, Ekomuzej Dolina miru, v katerem so zajete in opisane druge značilnosti: naravne, kulturne, turistične. Bile so narejene kolesarske poti, prav tako učna in kmečka pot. Sicer pa v Benediktu razpolagamo tudi z geotermalno vrtino, globoko 1857 metrov, ki je bila zvrtana v letu 2004. Takrat se je začelo govoriti o benediških termah, a žal po 17 letih do realizacije tega projekta še ni prišlo. Letos pa smo obnovili še en zgodovinski biser – mežnarijo pri Svetih Treh Kraljih, ki velja za najstarejšo zidano hišo v Sloveniji.«

Milan Hlevnjak po uspešnem vodenju benediških upokojencev prevzel še vodilno funkcijo v Zvezi društev upokojencev Slovenskih goric

V letih po 2. svetovni vojni so benediški upokojenci svoje interese uveljavljali znotraj Društva upokojencev Lenart. Ker jih je bilo vedno več, so leta 1988 ustanovili lastno društvo, ki je sprva štelo 88 članov, leta 1991 jih je bilo že 208, danes pa je v Društvo upokojencev Benedikt vključenih 188 članic in 130 članov, skupaj torej 318. Predsednik društva Milan Hlevnjak ob tem pravi:

»Zadnjih nekaj let članstvo ne narašča več. Vzrokov je več: starejši člani so umrli, novi upokojenci pa se ne včlanjujejo tako množično kot nekoč, ko je veljalo nepisano pravilo, da vsak, ki se upokoji, takoj vstopi v društvo upokojencev. Pogled v prehojena leta nas navdaja s ponosom in hvaležnostjo do vseh, ki so s svojim nesebičnim in vztrajnim delom dosegli, da je društvo prepoznavno in cenjeno. Prepričan sem, da bomo tudi sedanji in novi člani nadaljevali uspešno delo.«

Letošnji program dela je zaradi covida-19 okrnjen
Hlevnjak pojasnjuje, da se letošnji društveni program dela zaradi vseh omejitev precej razlikuje od preteklih. Zbor članov so namesto na začetku leta izvedli šele konec julija, ko so potrdili že spremenjen program. »Skoraj vse aktivnosti, načrtovane za prvo polovico leta, so odpadle. Nemoteno je delovala samo pohodniška sekcija, ki je pohode za naše člane izvajala vsak teden. V okviru občinskega praznika smo izvedli pokalno tekmovanje v vrvičnem kegljanju za domača društva in medgeneracijsko kolesarjenje za vse občane. Posebej smo ponosni, da smo lahko tudi upokojenci na povabilo občine skupaj z ostalimi športniki nosili slovensko olimpijsko baklo. V avgustu smo organizirali kolesarjenje in tekmovanje v vrvičnem kegljanju za člane društev, ki smo povezani v Zvezo društev upokojencev Slovenskih goric. Sodelovali smo tudi na športnih srečanjih in tekmovanjih, ki so jih organizirala ostala društva v zvezi.«

Članstvo v društvu lahko povečajo le z aktivnim delovanjem in organizacijo prireditev
V jesenskem času benediški upokojenci načrtujejo še dva izleta, srečanje članov upravnih odborov, poverjenikov in vodij sekcij v Zvezi društev upokojencev Slovenskih goric, božično-novoletni koncert ter družabno srečanje ob koncu leta. V prednovoletnem času sta v programu dela še obisk in obdarovanje članov, ki so dopolnili 80 let in več, ter članov, ki bivajo v domovih za starejše. Z društvenim koledarjem bodo obiskali vse svoje člane in jim voščili ob praznikih.
»V našem društvu skozi celo leto poteka projekt Starejši za starejše, v okviru katerega prostovoljci in naša koordinatorka projekta z obiski starejših skrbimo, da ti niso osamljeni in pozabljeni. Poudariti moram odlično sodelovanje s prejšnjim in tudi sedanjim županom. Vedno sta si vzela čas in nam prisluhnila ter v okviru možnosti tudi realizirala naše želje in projekte. Tudi prostore, ki jih uporabljamo za delovanje društva, nam občina nudi brezplačno. Tako kot vsi, si tudi mi želimo še več članov, čeprav je njihovo število glede na število upokojenih prebivalcev naše občine krepko nad republiškim povprečjem. Članstvo lahko povečamo le z aktivnim delovanjem in organizacijo prireditev, ki imajo skupni imenovalec – polepšanje življenja ljudem v zrelih letih in pomoč sočloveku, s čimer bomo pokazali, da je starost kljub vsemu lahko tudi lepa,« še nadaljuje Hlevnjak.

Milan Hlevnjak: »Ponovno je treba oživiti vse aktivnosti in člane zveze potegniti iz malodušja.«
Milan Hlevnjak je sicer na skupščini Zveze društev upokojencev Slovenskih goric 18. julija letos prevzel vodenje zveze. Pravi, da se zaveda, da je pred njim zahtevna in
odgovorna naloga, hkrati pa je ponosen, da so upokojenci v Slovenskih goricah prepoznali njegovo dosedanje delo v Društvu upokojencev Benedikt in v zvezi ter mu zaupali vodenje organizacije, ki združuje 2.400 članov in članic iz sedmih društev upokojencev. »Prva in glavna naloga, ki je pred menoj in upravnim odborom, je, da po več kot enoletnem premoru zaradi znanih ukrepov ponovno oživimo vse aktivnosti in naše člane potegnemo iz malodušja, ki je marsikje prisotno. Prvi rezultati so dokaj dobri, udeležba je solidna, člani nam na naših srečanjih dajo vedeti, kako so ta naša druženja pogrešali,« pravi Milan Hlevnjak.

V nekaterih društvih je nekoliko zastala gibalna kultura
Dodaja, da je naloga zveze, da spodbuja in korigira dejavnosti posameznih društev. »Sodelovanje med društvi v naši zvezi je izredno dobro. To nam priznavajo tudi v drugih društvih, ki se z enakim namenom kot mi povezujejo v zveze po Sloveniji, vendar toliko aktivnosti drugje ne uspejo izvesti. V prihodnje si v prvi vrsti želim zdravstvene stabilizacije in da bomo v zvezi in društvih zadihali s polnimi pljuči. Na ta način se bodo lahko naših aktivnosti udeleževali vsi člani. V nekaterih društvih je nekoliko zaspala gibalna kultura, zato jih bom poskušal s svojimi izkušnjami spodbuditi k aktivnostim. Moj moto je: gibanje je zdravje in zdravje je življenje. Samo zdravi bomo lahko dolgo aktivni in ne bomo v breme drugim.«

Ob koncu Hlevnjak poudarja, da se je od dosedanjega predsednika Zveze društev upokojencev Slovenskih goric Stanka Kranvogla, ki je zvezo vodil dolgih osem let, veliko naučil in da se bo trudil po najboljših močeh nadaljevati njegovo delo.

Na lokaciji propadajočih hlevov uredili Dom sv. Ane

V občini Sveta Ana v Slovenskih goricah imajo novo, pomembno pridobitev. Gre za Dom sv. Ane, ki ga je tamkajšnja župnija zgradila na mestu nekdanjega gospodarskega poslopja, ki je bilo v zadnjih letih v zelo slabem stanju. Ker je objekt, v katerem so bili nekoč hlevi za prašiče in govedo, kazil podobo sicer vzorno urejenega občinskega središča, je Župnija Sveta Ana v Slovenskih goricah s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dobila dovoljenje, da stavbo podre.

»Leta 2017 je upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger blagoslovil temeljni kamen za nov objekt, ki smo ga začeli graditi na lokaciji nekdanjih hlevov. Gradnja je nato trajala štiri leta in se je zaključila letos,« nam je povedal anovski župnik Tonček Fras.

Nov objekt bodo uporabljali za verouk, sestanke, srečevanja mladih in za potrebe Karitasa. V novi stavbi, ki je v celoti opremljena, so uredili večjo učilnico za izvajanje verouka, ki jo bodo uporabljali tudi za razne sestanke in srečanja s starši veroučencev. »V učilnici bo za te namene več kot dovolj prostora, saj meri približno 50 kvadratnih metrov. Ob tem smo uredili še prostor za srečevanje mladih, garažo in posebno sobo (skladišče) za Župnijsko Karitas. V vitrino smo položili kip naše farne zavetnice sv. Ane, po kateri je dom tudi poimenovan. Sicer pa smo uredili tudi okolico doma, zlasti prostor do župnišča, kjer se nahajajo brajde.«

„Celotna vrednost projekta znaša približno 200.000 €“

Fras dodaja, da je bilo potrebnega kar nekaj truda, da so investicijo finančno pokrili: »Precej sredstev smo pridobili s prodajo župnijskega zemljišča, sicer pa so denar za novo pridobitev prispevali tudi farani. Celotna vrednost projekta znaša približno 200.000 evrov.«

V okviru nedeljskega župnijskega dne je Dom sv. Ane blagoslovil upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger, ob tem pa so za zbrane pripravili manjšo pogostitev in družabno srečanje.

Otroška igrala bodo dopolnili z motoričnim kotičkom in fitnesom

V okolici osnovne šole, športne dvorane in vrtca v središču Benedikta je več otroških igral, ki jih Benedičani, zlasti družine z otroki, s pridom uporabljajo. Župan mag. Milan Repič je pojasnil, da je stanje igral dokaj zadovoljivo, niso pa vsa nova.

»Vsako leto smo morali kakšno od igral zaradi dotrajanosti odstraniti. Težava pa je v tem, da je igral malo, potreb po koriščenju pa vedno več.«

Obstoječa igrala so dodatno zaščitili proti propadanju

Igrala, ki so postavljena znotraj ograje, ki obdaja vrtec, velja tudi za novo enoto vrtca, so namenjena izključno za potrebe vrtčevskih otrok.

»Število igral so določili ob izgradnji in zadostujejo potrebam vrtca. Za širšo uporabo pa je bilo na voljo le šest igral. Dodatna težava uporabe teh igral se je pojavila ob slabem vremenu, saj so postavljena neposredno na zemljo. Ob dežju, ko se je zemlja razmočila, so bila igrala blatna in umazana, kar je pomenilo, da jih otroci niso mogli uporabljati,« še pojasnjuje benediški župan in dodaja, da se je občina lotila novega projekta, v okviru katerega bodo ob obstoječih igralih uredili še tako imenovani motorični kotiček.

»Obstoječa igrala ostajajo na svojih mestih. Pri teh igralih smo uredili spodnji, pohodni del tako, da smo odstranili zemljo, nanjo položili politlak in nasuli približno 15 cm pranega gramoza z granulacijo 4–8 mm. Leseni del igral smo tudi dodatno zaščitili proti propadanju.«

V okviru motoričnega kotička bodo postavili trampolin, motorično igralo in sedem fitnes naprav. Omenjena igrala bodo namenjena vsem otrokom.

»V dopoldanskem času jih bodo lahko koristili otroci iz vrtca, popoldne pa vsi otroci, ki so seveda primerne starosti za ta igrala. Fitnes naprave pa bodo lahko uporabljali, poleg otrok in mladostnikov, tudi odrasli ljudje,« še pravi benediški župan.

Vrednost projekta znaša 18.000 evrov

Projekt Motorični kotiček izvaja Občina Benedikt skupaj z dvema partnerjema; Mažoretnim in twirling klubom Benedikt in podjetjem Juven, d. o. o. Ker gre za manjši projekt, ki je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, bo končan do konca meseca septembra. To pomeni, da so v tem mesecu izvedli vsa gradbena dela: izkop zemlje, temeljenje in navoz zaščitnega gramoza ter montažo igral. Vrednost celotnega projekta znaša skoraj 18.000 evrov, od tega Evropski sklad za regionalni razvoj sofinancira 50 odstotkov vrednosti nakupa igral. Preostali strošek igral in vsa gradbena dela pa pokriva občinski proračun.

Naročite se na RSS
+27
°
C
H: +29°
L: +15°
Lenart v Slov. goricah
Sunday, 27 June
Poglej 7-dnevno napoved
Mon Tue Wed Thu Fri Sat
+33° +34° +32° +26° +19° +24°
+17° +17° +18° +14° +15° +13°

oglas ovtar