Občina Apače je bila uspešna na javnem razpisu za dodelitev sredstev na ukrepu: Zeleni prehod – Komponenta Čisto in varno okolje, podukrep: Izboljšanje ukrepov na področju ravnanja z vodo in okoljske infrastrukture (C1 K3), Operacija: »Investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki ležijo na manjših aglomeracijah od 2.000 PE« (C1 K3 IH) za sofinanciranje projekta »Kanačizacija Žepovci« Pridobili so 849.644,68 EUR.

Ob tej priložnosti se je župan dr. Andrej Steyer zahvalil agenciji Pora iz Gornje Radgone in Jožici Kovač Štefur za izvrstno pripravljeno vlogo na osnovi so pridobili omenjena sredstva, ki jim bodo zelo koristila pri investiciji odvajanja in čiščenja odpdnih voda v naselju Žepovci.

Evropska unija je za blažitev gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19 ter v podporo okrevanju in odpornosti evropskih gospodarstev vzpostavila Mehanizem za okrevanje in odpornost. Finančna podpora je namenjena predvsem pospešenemu izvajanju trajnostnih reform in naložb. Na osnovi načrta ukrepov, ki jih je pripravila Republika Slovenija za spodbujanje razvojnih možnosti, večje prilagodljivosti ter ekonomske, socialne in teritorialne povezanosti, je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Javni razpis za dodelitev sredstev ukrepu: Zeleni prehod – Komponenta Čisto in varno okolje, podukrep: Izboljšanje ukrepov na področju ravnanja z vodo in okoljske infrastrukture (C1 K3) za operacijo: »Investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki ležijo na manjših aglomeracijah od 2.000 PE. 

Občina Apače je oddala prijavo na javni razpis za projekt »Kanalizacija Žepovci«, katerega vrednost je ocenjena na 1.552.052,59 EUR in pridobila 849.644,68 EUR iz Načrta za okrevanje in odpornost za sofonanciranje projekta  »Kanalizacija Žepovci«.

Namen projekta je izgradnja javne infrastrukture, ki bo odpravila težave z onesnaževanjem podzemne in površinske vode ter s tem izboljšala stanje okolja na območju naselja Žepovci.

V sklopu projekta se bo v obdobju od 2022 do 2024 zgradil manjkajoči energetsko učinkovit sistem za odvajanje in čiščenje odpadne vode v aglomeracijah, ki so posamezno manjše od 2.000 PE na območju naselja Žepovci, v skupni izmeri 3.920 metrov, od tega bo 3.016 metrov gravitacijske in 904 metre tlačne. V projektu so predvidena tudi tri prečrpališča. Zgrajena kanalizacija bo povezala obstoječe kanalizacijske izpuste (izpusti iz posameznih objektov) in jih speljala do obstoječega kolektorja v naselju Črnci, ki se zaključi na centralni čistilni napravi v Apače. Predvidena kanalizacija bo služila za odvodnjo odpadnih voda na predvidenem območju. Povezali se bodo obstoječi kanalizacijski izpusti in izvedli se bodo navezovalni jaški za kasnejše priključke individualnih stanovanjskih objektov.

Izdelan bo energijski certifikat pooblaščene družbe ob zaključku investicije. Sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode v naselju Žepovci bo v upravljanju JGS - JP Prlekija. Investicija naj bi bila zaključena do konca leta 2024.

V ponedeljek, 2. oktobra, bo ob 16. uri v Viteški dvorani gradu Hrastovec potekal Literarni popoldan s Tonetom Partljičem in predstavitvijo knjige Druga barva Lune avtorice Nataše Štandeker. Roman je prvenec pisateljice, sicer doma iz Ceršaka v Slovenskih goricah, ki ima za seboj kariero diplomirane medicinske sestre, vodenja doma starejših in doktorat znanosti s področja socialne gerontologije.

»Zgodbe, ki predstavljajo okvir romanu Druga barva lune so pisale začetek moje poklicne poti, ko sem se kot diplomirana medicinska sestra zaposlila v Zavodu Hrastovec. V tem času sem se naučila vse, kar moram o življenju v resnici vedeti,« nam je razkrila Nataša.

Knjiga je nastala pod mentorstvom Toneta Partljiča na delavnici Gremo pisat s Tonetom Partljičem v organizaciji Hiše jezikov Maribor.

Roman je tretjeosebna pripoved, kjer avtorica naslika sliko o dveh popolnih tujcih - eden je plemenita medicinska sestra, drugi pa pacient, slikar, ki se zaradi amnezije trenutno ne zaveda samega sebe. Besedilo romana je razporejeno na 46 enot - krajših poglavij. V tej zgodbi se odvija prepričljiv prikaz vsakdanjega življenja v ustanovi, namenjeni ljudem s duševnimi težavami, saj avtorica iz prve roke pozna to delovno okolje.

»Druga barva lune je zgodba, ki se je brez naslova rojevala v mojih mislih več kot 20 let. Ko enkrat stopiš skozi ta vrata, v ta grad bodisi kot stanovalec ali kot zaposleni, se ljudje, njihove zgodbe, življenje in čas v tisočih koščkih zagrizejo v dušo in tam ostanejo, za vedno.
Je zgodba, ki bi se lahko zgodila v katerikoli instituciji, v kateremkoli gradu v Sloveniji ali v tujini, kjer v gradovih še vedno živijo osebe s težkimi duševnimi obolenji in razvojnimi primankljaji,« pove Nataša in doda:

»Izpostaviti sem želela predvsem, da bi se kot posamezniki, kot skupnost in kot družba morali zavedali potenciala in dobrega, ki ga v sebi nosi prav vsak od nas, na tej ali oni strani zidov, ki nas ločujejo. V institucijah se kljub vsem težkim zgodbam, ki povezujejo ljudi v njih vsak dan vendarle zgodi veliko lepega. Morda bi se za temi zidovi znala uresničiti tudi nenavadna, prepovedana a tista čista in staromodna ljubezen, ki si je kot posamezniki globoko v sebi vendale še vedno želimo.«

Dogodek bo povezoval gospod Tone Partljič, slovenski pisatelj, dramatik, scenarist in politik, prejemnik številnih nagrad iz področja dramaturgije in literarnega ustvarjanja ter Glazerjeve nagrade za življenjsko delo. V SVZ Hrastovec so za ovtar24 dejali, da si štejejo v čast, da »se je skorajda sorojak iz Pesnice pri Mariboru, en izmed najprepoznavnejših še živečih slovenskih ustvarjalcev, katerega delo zaznamuje predvsem kritično in človeško prizadeto pisanje o času in razmerah, odločil, da s svojo prisotnostjo in aktivnostjo oplemeniti dogodek v našem zavodu.«

Jesen je že potrkala na vrata in s seboj prinesla jutranjo meglo, prijeten vetrič in seveda priprave na noč čarovnic ter z njimi jesensko dekoracijo. Bodimo iskreni: nemoremo praznovati jeseni, brez njene glavne igralke: buče. Da boste popestrili in okrasili vaše domove, sta Jani in Kristjan v Drbetincih za vas čez poletje vzgojila veliko različnih vrst okrasnih buč in buč za izrezovanje vseh velikosti. Od jutri – nedelje, 24. septembra naprej – bo na naslovu Drbetinci 11 stala samopostrežna stojnica, na kateri si lahko stranke kar brez prodajalca izberejo svojo bučo.

 Čez poletje so na enak način kot bodo zdaj buče prodajali jagode. 

»Lani sva kupila njivo, na kateri sva najprej vzgojila jagode, ki smo jih čez poletje že prodajali na enak način kot bomo zdaj buče. Vema, da so tod okrog doma pridni in pošteni ljudje, zato se nama zdi potrata nadzorovati prodajo,«

pove Jani in doda, da v sezoni jagod niso imeli niti enega nepoštenega nakupovalca.

»Samopostrežna stojnica res da ni pod videonadzorom, je pa pod budnimi našimi budnimi očmi,« se pošali.

Z vzgojenimi jagodami sta bila več kot zadovoljna, bilo jih je ogromno, vse sta uspela brez problema tudi prodati. Kot zanimivost Jani omeni, da so jagode nekega poletnega dneva pri njih kupili celo japonski turisti.

Pridelek buč je zaradi neugodnega vremena, predvsem vetra in toče, sicer manjši, kot so pričakovali. Jani ocenjuje: »Naročila, posejala in vzgojila sva res veliko različnih vrst okrasnih buč in buč za izrezovanje vseh velikosti, a bi pridelka moralo biti enkrat več, če bi nam bilo vreme naklonjeno. Kljub temu sva z pridelkom zadovoljna, veseliva se začetka prodaje.«

Jani je za morebitna vprašanja in odatne informacije na voljo na telefonski številki 0 41-297-021 ali na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Stojnico, na kateri bo potekala prodaja, jima je tudi tokrat posodila domača Občina Sveti Andraž v Slov. goricah, ob čemer Jani pove še, da občina resnično odlično podpira lokalne kmete in podjetnike, pomagala jima je tudi z ureditvijo dovoljenj in usmerjevalnih tabel.

Viničarski muzej bo pripovedoval o preteklosti

V nekdanji viničariji, ki se nahaja v neposrednji bližini Johanezove trte, želijo urediti viničarski muzej. Stara hiša je namreč zanimiva arhitekturna dediščina, v kateri sta še ohranjena črna kuhinja in ilovnata tla.

»Hiška je na novo prekrita, morda na žalost ne s slamo, kot je bila nekoč, a je vseeno dobro, saj se jo je na tak način zaščitilo pred propadanjem. Ideja je, da se hišo opremi, kot je bila nekoč, pri čemer bomo občane prosili za sodelovanje ob iskanju starih, ohranjenih predmetov in pohištva. V skedenj pa želimo postaviti staro prešo, tako, da bo celotna zgodba povezana kot je prav,« elaborira Žmavc.

Panoramski razgled s ploščadi na gasilskem domu

Občina Cerkvenjak se med mnogimi drugimi idejami, projekti in investicijami zavzema tudi za ureditev razgledne ploščadi na stolpu krajevnega gasilskega doma. Razgledna ploščad bi se razprostirala na višini dobrih dvajset metrov, na že tako eni najvišjih točk občine, in bi tako ponudila več kot čudovit razgled. Po besedah župana je idejna zasnova že dobro zastavljena, potrebno bo le nekaj popravkov oziroma sprememb.

Kako še nadgraditi turistično ponudbo?

Župan Občine Cerkvenjak odgovarja: »Na področju turistične infrastrukture bi se v naši občini dalo narediti še marsikaj, čeprav se vseskozi trudimo razvijati tudi to področje. Upamo, da bomo čimprej uspeli urediti dodatne signalizacije, prav bi nam prišlo več nastanitvenih kapacitet pa tudi postajališč za avtodome.
Zavedamo se, da smo nekoliko centralizirani, če smem tako reči, v središče kraja oziroma občine, kar ni popolnoma prav.

Želeli bi si bolje razvijati vaška središča, a nam finančna sredstva ne omogočajo vsega. Ob tem se je kljub vsemu potrebno zavedati, da so tukaj, v centru, ustanove – vrtec, šola, zdravstvena ambulanta itd. – ki jih potrebujejo in koristijo vsi občani, tudi tisti, ki sicer ne živijo v centru ali njegovi neposredni bližini.

Tako, da so v bistvu vsa ta vlaganja namenjena vsem in v dobro vseh. Trudimo se po najboljših močeh in v okviru finančnih zmožnosti.«