Kulturno umetniško društvo Vitomarci danes, v petek, 3. februarja, ob 18. uri vabi v Večnamensko dvorano Vitomarci na Večer poezije s Saro Kager.

Mlada pesnica in fotografinja iz Radenc bo danes v Vitomarcih predstavila svoji prvi dve zbirki - Indigo, ki je izšel leta 2020, in Mimogrede, krajšo zbirko, ki je izšla lani poleti. Sara nam je o svoji poeziji povedala takole:

»V mojih zapisih je najbolj zastopana ljubezenska tematika – z ljubeznijo sem začela in v njej še zmeraj najdem največ inspiracije, zato o njej najpogosteje pišem. Velikokrat se dotikam tudi različnih družbenih zadev, odnosov, iskanja samega sebe. Tudi političnih tem. V splošnem je moj spekter tem zelo raznolik, pišem o vsem, kar me obdaja in v določenem trenutku inspirira."

Daljšim in krajšim pesmim bodo danes glasove posodili člani KUD Vitomarci, ki bodo prebirali Sarino poezijo. Vzporedno bo potekal pogovor z avtorico. Za lepo slovensko pesem in prijetno glasbo pa bodo poskrbele Ljudske pevke društva gospodinj Vitomarci, Mateja Predikaka Toš in Nika Rojko.

 Foto: osebni arhiv

Dogodek bo KUD Vitomarci izvedlo v okviru projekta Naša lepa slovenska beseda. Vstop je prost.

Ob kulturnem prazniku, ki ga 8. februarja obeležujemo v spomin največjemu slovenskemu pesniku, mnoga društva in občine pripravljajo proslave z bogatim kulturnim programom.

France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane leta 1844, je besedilo državne himne Republike Slovenije, obletnica njegove smrti pa osrednji državni kulturni praznik. V manjšem obsegu obeležujemo tudi obletnico njegovega rojstva kot Ta veseli dan kulture.

Prvo prireditev bo moč obiskati že danes, v soboto, 4. februarja, ob 18. uri v Domu kulture Benedikt.

Slavnosti govornik bo Tone Peršak - slovenski politik, poslanec, režiser, teatrolog in pisatelj – sicer domačin iz Ločkega Vrha. Program bodo popestrila društva s področja kulture iz Občine Benedikt in učenci OŠ Benedikt.

Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat dan ...

F. Prešeren, Zdravljica

Na predvečer kulturnega praznika, v torek, 7. februarja, se bodo slovenskemu pesniku poklonili v kar štirih občinah: v Občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah, v Občini Cerkvenjak, Občini Trnovska vas in Občini Sveta Ana.

Slednja v sodelovanju s Kulturnim društvom Sveta Ana ob 17. uri prijazno vabi na prireditev Cvetje v besedi, ki bo potekala v KTC Sveta Ana.

V prostorih kulturnega doma v Jurovskem Dolu bodo s prireditvijo pričeli ob 18. uri.

Slavnostna govornica bo dr. Maja Kerneža, mag. prof. slovenistike. V kulturnem programu bodo sodelovali: Jurovski oktet, učenci Osnovne šole Jožeta Hudalesa Jurovski Dol z deklamacijami, mladinskim pevskim zborom in folklorno skupino Šleka pac ter Agnes Kojc in Zdenka Krautič.

Na prireditvi bodo podeljena priznanja Kulturnega društva Ivan Cankar Jurovski Dol za dolgoletno ustvarjanje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti in opravljanje zahtevnih strokovno-tehničnih opravil pri izvajanju kulturnih prireditev.

Prav tako ob 18. uri OŠ Cerkvenjak-Vitomarci in KUD Cerkvenjak vabita v Dom kulture v Cerkvenjaku.

Bojuje se najmlajši med junaki
za vero staršev, lepo bog’njo Živo,
za Črte, za bogóve nad oblaki.

F. Prešeren, Krst pri Savici

Še tretja prireditev ob 18. uri bo potekala v Večnamenski dvorani Trnovska vas, pripravlja pa jo Kulturno društvo Trnovska vas.

Nazadnje še, prijatlji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbratli,
ker dobro v srcu mislimo;
dókaj dni
naj živí
vsak, kar nas dobrih je ljudi!

F. Prešeren, Zdravljica

V Občini Lenart proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravljajo v petek, 10. februarja, ob 18. uri. V Domu kulture Lenart bo zbrane slavnostno nagovorila dr. Tanja Ozvatič, ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe.

Kulturni program sestavljajo Vanja Fekonja, Špela Brumen in Aleksander Živko, Miroslav Murko, Neža in Robert Ožinger, Pihalni kvintet Pulz, Mladinski pevski zbor OŠ Lenart ter učenci in profesorji Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Podružnična šola Lenart: Matic Veronik, Katja Smonkar, Lucija Vinter, Tai Kmetič, Zala Čuček Rojs, Slavica Kurbus, Ela Črešnar in OŠ Voličina.

Zimsko orientacijsko tekmovanje, ki je minulo petek in soboto potekalo na Osnovni šoli Jožeta Hudalesa v Jurovskem Dolu, vsako leto na eni od šol v širši okolici Maribora organizira Društvo tabornikov rod XI. SNOUB Miloša Zidanška iz Maribora. Na dvodnevnem tekmovanju se je letos pomerilo skoraj dvesto tekmovalcev. Ti so tekmovali v teoretičnih nalogah in na zasneženi orientacijski progi.

Lana, vodja tekmovanja, nam je povedala, da je bil letošnji ZOT nekoliko poseben iz treh razlogov. Pomerilo se je 40 ekip s skoraj 200 tekmovalci, kar je nekoliko manj, kot so vajeni. Letos so s tradicionalnim zadnjim vikendom januarja namreč naleteli na zimske počitnice, ko je veliko tabornikov na smučanju z družino ali na taborniških zimovanjih. So se pa organizatorji in tekmovalci razveselili zasnežene proge, takšne, kot je imajo najraje. Sneg ZOTu doda poseben čar in mraz na progi je znosnejši, če si obdan s čudovito zasneženo pokrajino, poleg tega tudi naloga met kepe v cilj izgleda tako, kot mora, ne pa kot metanje kamnov ali storžev. Presenetil jih je še odziv Jurovčanov, ki so jih sprejeli s široko odprtimi rokami in tudi sami izkazali interes za tekmovanje. V zadnjih letih namreč vedno težje najdejo šolo, ki bi jih gostila. Učenci so se celo odzvali povabilu in prispevali eno ekipo, prav tako jih je med tekmovanjem obiskala ravnateljica. Oboje se je letos zgodilo prvič.

 Foto: arhiv društva (Ana Marija Hren/Barbara Ribič/Konstantin Wozniak Golescu)

ZOT je dvodnevno tekmovanje, ki se začne v petek popoldan oz. zgodaj zvečer, konča pa v sobotnih popoldanskih urah. V petek se štiri ali pet članske ekipe zberejo na šoli in rešujejo teoretične naloge iz topografije ter splošnega taborniškega znanja - vrisovanje kontrolnih točk na zemljevid in topografske taborniške teste. Med tem je za ekipe organiziran zabavni program oziroma druženje, že tradicionalno so to tudi karaoke.

 Foto: arhiv društva (Ana Marija Hren/Barbara Ribič/Konstantin Wozniak Golescu)

V soboto se ekipe zgodaj zjutraj podajo na praktični del tekmovanja - orientacijsko progo, kjer na kontrolnih točkah rešujejo praktične naloge iz orientacije in topografije ter splošnega taborniškega znanja. Naloge na progi so določitev koordinat, IQ testi, opis KT, prihod pod kotom, signalizacija v Winklerjevi in Morsejevi abecedi, skica terena in met kepe v cilj. Po vrnitvi s proge tekmovalce pričaka toplo kosilo in razglasitev rezultatov.

 Foto: arhiv društva (Ana Marija Hren/Barbara Ribič/Konstantin Wozniak Golescu)

Tako tekmovanje izgleda za udeležence. Za organizacijsko ekipo pa se delo začne že avgusta ali septembra, ko začnejo z načrtovanjem. Na prvi dan tekmovanja, v petek, se organizatorji na šoli zberejo nekoliko prej, da pripravijo prostore za izvedbo tekmovanja, v soboto pa jih po odhodu tekmovalcev tudi pospravijo in počistijo.

»Mislim, da imajo na šolah najraje suho vreme, ker je manj nevarnosti za blatne čevlje, v ekipi pa se zagotovo držimo načela »več snega, kot je, boljše se imamo« in zato vsako leto upamo na sneg,«

nam Lana pove o vremenskih razmerah, na katere upajo organizatorji in tekmovalci. So pa vremenske razmere vsako leto drugačne. V zadnjih letih so doživeli skoraj vse možnosti - sneg, dež, blato, mraz, meglo, sonce in celo tople majske temperature, ko so lani tekmovanje zaradi epidemije prestavili na pozno pomlad.

 Foto: arhiv društva (Ana Marija Hren/Barbara Ribič/Konstantin Wozniak Golescu)

Tako kot vreme, so vsako leto drugačni tudi izzivi, na katere naletijo pri organizaciji. Ekipa društva tabornikov rod XI. SNOUB Maribor odlično sodeluje med seboj in z zunanjimi sodelujočimi, tako, da težave z lahkoto rešujejo. Motivira jih predvsem veselje, ki ga tekmovanje prinaša tabornikom iz celotne države. Posebej ponosni so na ekipe, ki se vsako leto vračajo in vsako leto znova z veseljem tekmujejo. Letos je bilo, kot že omenjeno, tekmovalcev nekoliko manj kot običajno.

»Letošnja šola je bila nekoliko manjša in ravno pravšnja za takšno količino ljudi,«

vseeno z nasmeškom pove vodja tekmovanja, in pogovor sklene takole:

»Odziv Jurovčanov je bil še boljši, kot bi si ga lahko želeli. Tako kot vsako leto, smo se tudi letos imeli super!«

 Foto: arhiv društva (Ana Marija Hren/Barbara Ribič/Konstantin Wozniak Golescu)

Ljubljanske ulice je ta teden začel krasiti projekt Ptičjih hišk, ki ga je v sodelovanju s Turizmom Ljubljana pod okriljem LUV Festa pripravila Lenarčanka Tjaša Peserl Dvoršak, ki sicer ustvarja za svoje podjetje Dekorista, znotraj katerega dekorira in organizira različne dogodke.

Turizem Ljubljana z LUV festivalom uresničuje strateška prizadevanja za čim večjo desezonalizacijo ljubljanskega turizma; kot je, denimo, z zdaj že uveljavljenim kulinaričnim festivalom November Gourmet Ljubljana razgibal jesen, bo z novim festivalom poživil meseca, ko je v mestu mirneje, tudi z vidika turističnega obiska.
Festival Ljubezni, Umetnosti in Vandranja se bo v Ljubljani odvijal od 8. februarja, ko se spominjamo Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika, pa vse do 12. marca, ko se ženijo ptički.

V mesecu ljubezni si bodo obiskovalci lahko spočili oči na umetniških instalacijah, ki bodo, posute po Ljubljani, zbliževale staro ter mlado in se fotografirali na foto točkah po mestu. Odvijali se bodo različni koncerti in predstave, poskrbljeno bo tudi za kulinarična razvajanja v času festivala.

 Foto: Tjaša Peserl Dvoršak

Tjaša je s Turizmom Ljubljana začela sodelovati na podlagi priporočila poslovnega partnerja, s katerim je že izpeljala kar nekaj uspešnih projektov. Ljubljana je zelena prestolnica, zato je bil eden od pogojev projekta trajnost dekorativne instalacije. Idejno zasnovo šestdesetih ptičjih hišk nam je Tjaša predstavila takole:

»Čeravno je namen ptičjih hišk pticam olajšati pot do hrane v hladnih mesecih, jim le-te predstavljajo tudi dobrodošlico in zavetje. Ptice so znanilke pomladi in simbol zaljubljenih, kar je še posebej v ospredju v času Gregorjevega - ko se ptički ženijo. Med ptički iskrica ljubezni zagotovo preskoči tudi ob ptičjih hiškah, ko se srečujejo ob pojedinah, živahno žvrgolijo in si s polnimi trebuščki dvorijo.«

Tjaša nadaljuje, kako pomembno ji je sodelovanje z lokalnimi ustvarjalci oziroma rokodelci. Tako se je za izvedbo in izdelavo ptičjih hišk obrnila na sokrajana, Benjamina Zarneca. Vseh šestdeset ptičjih hišk, ki so že na ogled na Wolfovi ulici v centru Ljubljane, je Benjamin ročno izdelal in pobarval.

 Foto: Tjaša Peserl Dvoršak

V celotnem projektu LUV Festa tudi sicer sodeluje več umetnikov in oblikovalcev. Ob ptičjih hiškah na Wolfovi ulici sta na ogled postavljeni še svetlobna instalacija na Kongresnem trgu ter srček na Ljubljanskem gradu. Projekt se bo, po trenutnih načrtih, še širil in razvijal iz leta v leto.

Tjaša nagovarja Občino Lenart:

»V prihodnje bi si želela, da se kakšnega podobnega projekta dekorativne instalacije loti tudi Občina Lenart, saj to daje poseben čar mestu, vnese navihanost in kreativnost med ljudi, jih nasmeje in razveseli,«

soobčane pa povabi, da si inštalacije po mestu ogledajo kar v živo – s svojo boljšo polovico, z družino ali pa sami.

 Foto: Tjaša Peserl Dvoršak