Vpis

Starostniki in bolečine

Foto: Freepik Foto: Freepik

Bolečine spadajo med najpogostejše zdravstvene težave starostnikov. Kronična bolečina, ki omejuje starostnika pri vsakdanjih dejavnostih, ni več samo simptom neke bolezni, temveč postane sama po sebi bolezen, ki jo je treba zdraviti. Velikokrat jo spremlja tudi depresija in spremembe v razpoloženju.

Kronična bolečina je dolgotrajna bolečina, ki ostane, tudi ko zanjo ni več pravega sprožilnega dejavnika ali pa vzroka ni mogoče odstraniti. Takšna bolečina je včasih težko opredeljiva in umeščena, redkeje jo spremljajo spremembe v delovanju avtonomnega živčnega sistema. Lahko se razvije tudi iz akutne (kratkotrajne) bolečine, ki nastopi nenadoma, ob poškodbi tkiva, po operaciji ali ob vnetju. Ta traja sicer nekaj dni ali tednov in navadno preneha, ko se poškodba pozdravi, ob nepravilnem ali nepopolnem zdravljenju pa se lahko razvije v kronično težavo.

Najpogosteje bolniki trpijo kronične bolečine zaradi obrabe sklepov (artroze), revmatičnih težav in bolečin v vratu ter hrbtenici, osteoporoze, nepravilnih obremenitev hrbtenice, kolkov in kolen ter okvare živcev. Pogost vzrok za bolečino je tudi rakava bolezen. Glede na značilne simptome in znake je možno opredeliti vzrok bolečine, kar je pomembno za izbiro pravilnega zdravljenja.

Osteoartroza je kronična bolezen, za katero je značilen propad sklepnega hrustanca in okoliških kosti, kar povzroča bolečine in otrdele sklepe. Bolečino, značilno za osteoartrozo, občutite postopoma v enem ali več sklepih, največkrat v sklepih prstov na rokah, v vratnem in ledvenem delu hrbtenice, v kolkih in kolenih. Bolečina je hujša med gibanjem. Med mirovanjem ali spanjem sklep otrdi, vendar otrdelost po navadi v 30 minutah po začetku gibanja izgine. Prizadet sklep je lahko otečen in deformiran.

K revmatičnim težavam spadajo bolečine, ki nimajo popolnoma jasnega vzroka, so pa po znakih podobne revmatoidnim obolenjem. Bolečino občutite v sklepu ali mišici, ki je bila lahko že kdaj poškodovana. Boleče mesto je lahko otečeno in boleče tudi na otip. Bolečina se poveča ob slabem vremenu in med gibanjem. Prisotnost revmatičnih težav še ne pomeni prisotnosti revmatičnega obolenja, vendar se lahko ob dlje trajajočih znakih razvijejo v revmatoidni artritis. Značilni simptom za to avtoimuno kronično vnetno bolezen celega telesa je splošno slabo počutje, še posebej v jutranjem času. Izrazi se kot oteklina simetričnih sklepov (na primer obeh gležnjev ali zapestij), jutranja okorelost pa traja več kot eno uro.

Ena najpogostejših težav je bolečina v križu. Pogosto nastane kot posledica dvigovanja težkih bremen, nepravilne drže med sedenjem ali prisilne drže pri vsakodnevnih opravilih. Občutite jo v spodnjem ledvenem ali križnem delu hrbtenice. Če bolečina nastopi nenadoma, spremljata jo otrdelost in/ali pekoč občutek in je običajno lokalna, hkrati pa je oteženo gibanje, govorimo o trenutni bolečini. Če bolečino občutite več kot 3 do 6 mesecev, je bolečina kronična. Bolečina je hujša podnevi in je odvisna od gibanja, čez noč se umiri. Podobni znaki so prisotni pri bolečinah v vratu in ramenskem obroču.

Pri zdravljenju bolečine starostnikov je pomembno, da upoštevamo številne spremembe v telesu, ki nastanejo kot posledica starosti in vplivajo na učinkovanje zdravil. Zaradi zmanjšanega delovanja jeter in ledvic je upočasnjeno izločanje zdravil, zato starostnikom priporočamo uporabo manjših odmerkov. Prav tako je treba upoštevati vse spremljajoče bolezni, ki so lahko morebitni vzrok za bolečino, in predpisana zdravila, ki lahko součinkujejo z izbranimi zdravili za zdravljenje bolečine.

Za zdravljenje blage bolečine svetujemo uporabo paracetamola. Učinkuje proti bolečinam in povišani temperaturi, nima pa protivnetnega učinka. Priporočen odmerek za starostnike je 500–1000 mg, in sicer do trikrat na dan. Dnevni odmerek naj ne preseže 3 g (6 tablet). Ob uporabi velikih odmerkov se v jetrih kopičijo škodljive spojine, ki nastajajo pri presnovi paracetamola in lahko povzročijo okvaro jeter.

Za zdravljenje blagih do srednje močnih bolečin uporabljamo nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila (NSAR), ki učinkujejo proti bolečini, povišani temperaturi in vnetju. Za zdravljenje vnetnih bolečin je priporočena občasna in kratkotrajna uporaba ibuprofena, v odmerku 200–400 mg, do maksimalnega dnevnega odmerka, 1200 mg.

Zaradi povečane pojavnosti razjed na želodcu ter povečane možnosti poslabšanja pogosto prisotnih kroničnih bolezni (kot sta povišan krvni tlak in srčno popuščanje) je kronična uporaba NSAR in samozdravljenje z NSAR pri starejših od 75 let odsvetovano, saj nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila škodljivo učinkujejo na želodčno sluznico (če zdravilo vzamete s kozarcem vode po jedi, je ta škodljivi učinek NSAR nekoliko zmanjšan), podaljšajo čas strjevanja krvi in povečajo možnost za nastanek krvavitev, povečajo tveganje za pojav srčno-žilnih zapletov in lahko povzročijo okvare jeter in ledvic.

starostniki2Foto: Freepik

Bolečine v mišicah in sklepih pogosto zdravimo lokalno, z zdravili v obliki gelov ali krem, ki jih nanesemo na obolelo mesto na koži. Takšni pripravki z nesteroidnimi protivnetnimi in protirevmatičnimi učinkovinami lajšajo bolečino, zmanjšujejo otekline in skrajšujejo čas do povrnitve normalnega delovanja. Po nanosu na kožo učinkovina hitro preide skozi kožo na mesto vnetja, učinek traja nekaj ur.

Pomagate si lahko tudi z zdravilom rastlinskega izvora, v obliki gela, z izvlečkom navadne arnike. Njeno protivnetno delovanje zmanjša bolečino in okorelost obolelega sklepa ter izboljša njegovo gibljivost. Za dosego učinka morate takšno zdravilo uporabljati vsaj 2–3 tedne.

Simptome, povezane z blago do zmerno osteoartrozo, lajšajo zdravila z glukozaminom. To je snov, ki je naravno prisotna pri ljudeh in je pomembna tako za sklepno tekočino kot za hrustanec. Zdravilo z glukozaminom sicer zmanjša bolečino in izboljša gibljivost sklepov, vendar šele po nekaj tednih, lahko tudi mesecih zdravljenja, zato ni primerno za takojšnje lajšanje bolečin.

Bolečino lahko obvladate tudi z nefarmakološkimi ukrepi. Pri kronični bolečini v sklepih je pomembno, da ostanete telesno dejavni, saj mirovanje poslabša težave. Primerne so vse dejavnosti, pri katerih sklepi niso preveč obremenjeni (hoja, plavanje, kolesarjenje). Pomagate si lahko tudi z ustreznimi vajami (raztezne vaje za krepitev mišic, vaje za pravilno držo), s katerimi boste izboljšali gibljivost sklepov in okrepili mišice, ki bodo zavarovale sklep pred obremenitvami. Pri težjih fizičnih naporih je priporočljiva uporaba opornic za zaščito sklepov. Priporočamo tudi zdravljenje s toploto, na primer v obliki toplotnih obližev.

                                                                                                                                  Saša Vindiš, mag. farm.
                                                                                                                       Lekarne Maribor

Nazadnje urejeno: torek, 13 september 2022 12:35