zombi 2

Vpis
Oglasno sporočilo

Oglasno sporočilo

Težave z lasiščem – ni vse prhljaj

Krasijo nas lasje različnih dolžin in barv. Sijoči, gosti in zdravi lasje so želja vsakega od nas. Žal se pogosto zgodi, da s stanjem svojih las nismo zadovoljni, a pri tem pozabljamo, da je zdravo lasišče ključnega pomena za zdrave in sijoče lase. Lasišču običajno namenimo pozornost, ko se na njem že pojavijo težave.

Nekatere spremembe na lasišču se odražajo na koži kot srbečica ali izpuščaji, druge pa so posledica sprememb ali vnetja v lasnem mešičku in lahko vodijo v trajno ali začasno izgubo las.

Zakaj na lasišču nastajajo težave

Težave z lasiščem tudi podedujemo. Lahko nastanejo zaradi prebolelih okužb, nezadostnega vnosa hranil, zaradi zdravljenja z zdravili ali zaradi nekaterih kroničnih ali avtoimunskih bolezni in hormonskih sprememb. Tudi stres je dejavnik, ki lahko povzroči težave z lasiščem. V novejših raziskavah pa strokovnjaki vse bolj poudarjajo pomen mikrobiote (mikroorganizmi, ki ščitijo našo kožo in omogočajo njeno normalno delovanje) za ohranjanje zdravega lasišča.

Srbeče lasišče

Srbečica lasišča je sprememba, ki nikomur ni prijetna in močno vpliva na kakovost življenja. Pojavlja se pri 20 do 45 % ljudi. Pojavi se zaradi različnih dejavnikov, zato je odkrivanje vzroka zanjo vedno zelo zahtevno. Ko odkrijemo vzrok nastanka srbečice, jo lahko uspešno zdravimo. Če srbečica traja več kot šest tednov, jo obravnavamo kot kronično. Prizadeto je lahko celotno lasišče ali pa le posamezni predeli. Srbečico lahko spremljajo kraste ali luske na lasišču, rdečica in bolečina.

Vzroke za nastanek srbečice lahko razdelimo v štiri skupine, in sicer na dermatološke spremembe lasišča, nevropatske (poškodba živčevja zaradi herpesa zostra, poškodb …), nevrogene (zaradi kronične ledvične ali jetrne bolezni) in psihogene. Kadar vzroka ne najdemo, je lasišče lahko le občutljivo.

Dermatološke spremembe lasišča, ki povzročajo srbenje, so:

  • različna vnetja, kot so seboroični dermatitis, temenca, kontaktni dermatitis, psoriaza, piki insektov, krožno izpadanje las, atopijski dermatitis …;
  • okužbe lasišča, kot so vnetje lasnih mešičkov (folikulitis), impetigo, glivične okužbe (tinea lasišča), kožna larva migrans, garje …;
  • avtoimunske bolezni, kot je herpetiformni dermatitis;
  • neoplazme, kot so kožne oblike levkemije in limfoma.

lasje2Foto: freepik

Nevropatski vzroki, ki povzročajo srbenje, so: postherpetična bolečina, možganski tumorji, migrene, poškodbe glave …

Nevrogeni oz. sistemski vzroki, ki povzročajo srbenje, so: holestatična bolezen jeter, kronična ledvična odpoved, sladkorna bolezen, neželeni učinki nekaterih zdravil, dermatomiozitis …

Psihogeni vzroki, ki lahko povzročajo srbenje, so: anksioznost, depresija, obsesivno kompulzivna motnja, shizofrenija …

Razlogi za srbečico, kjer ne najdemo pravega vzroka v telesu, so običajno posledica občutljivega lasišča. Pri občutljivem lasišču je srbenje lahko posledica temperaturnih sprememb, sprememb vlage, onesnaženosti ali uporabe šampona. Delež občutljivosti lasišča se veča s starostjo in je značilno tako za ženske kot za moške.

Mikrobiom lasišča

Vsak kvadratni centimeter kože je poseljen z milijardo mikroorganizmov (bakterije, glive in virusi), ki tvorijo kompleksno združbo, imenovano mikrobiom. Na različnih predelih telesa ima mikrobiom različno sestavo, na katero vpliva tudi pH, temperatura in vlažnost kože ter količina sebuma (snov, ki jo izločajo lojnice) na naši koži. Na lasišču so med drugim prisotni mikroorganizmi iz rodu malasezija (Malassezija sp.), propionibakterije (Propionibacterium sp.) in stafilokoki. Dokler je njihovo število v ravnovesju z drugimi mikroorganizmi, težav ni pričakovati. V primeru porušenega ravnovesja se lahko poveča določena vrsta mikrobov. Čezmerna razrast malasezije je dejavnik za poslabšanje srbečice lasišča, ki je povezana z atopijskim dermatitisom, seboroičnim dermatitisom … Nekateri toksini, ki jih izločajo bakterije, tudi vplivajo na nastanek srbečice.

Zdravljenje in blaženje srbečega lasišča

Za težje oblike srbečice, kjer so vzroki znani, uporabljamo zdravila (lokalni kortikosteroidi, zaviralci kalcinevrina, antikonvulzivi, antidepresivi, antihistaminiki …), ki jih na recept predpiše zdravnik. Pomembno je, da odstranimo dejavnike, ki poslabšajo stanje. Za podporo zdravljenju z zdravili in za odpravljanje blažjih težav z lasiščem je zelo pomembna pravilna izbira negovalnih izdelkov.

  1. Korak – čiščenje lasišča: Uporabljamo blage terapevtske šampone, ki so hipoalergeni, ne vsebujejo dražečih snovi in dišav, s pH 4,5–6. Priporočljivo je, da šamponi vsebujejo sestavine, ki delujejo protivnetno in pomirjajo lasišče. Primerna vrednost pH šampona je pomembna, da se zavre izločanje encimov, ki povečajo možnost nastanka srbečice. Pri izbiri pravega šampona vam glede na težave pomagajo farmacevti in farmacevtski tehniki v lekarni. Lase si osušimo z električnim sušilcem.
  2. Korak – nega in zdravljenje: Lasje ovirajo nego in zdravljenje, zato je treba izbiri primernih izdelkov nameniti posebno pozornost. Izdelki v obliki krem in mazil niso primerni za nanašanje na lasišče, saj pustijo neprijeten masten občutek in se lepijo na lase. Ob takšni negi je sodelovanje uporabnikov zelo slabo. Osnovni nosilni sistemi, ki so sprejemljivejši, so losjoni, geli in pene, ki vsebujejo sestavine za pomirjanje lasišča in blažijo srbečico (dekspantenol, polidokanol …). V takšnih oblikah izdelkov učinkovine lažje dosežejo mesto delovanja, njihovo nanašanje je lažje, sprejemljivost pa boljša. Tako lažje dosežemo sodelovanje uporabnikov.
  3. Korak – zaščita pred soncem: Pogosto se pri moških v starejšem življenjskem obdobju pojavi izguba las, zato mora lasišče biti zaščiteno z visokim zaščitnim faktorjem (SPF vsaj 30), in sicer od marca do oktobra, ali pa s primernim pokrivalom.
  4. Korak – prehrana lasišča in lasnih mešičkov: Vitamini, minerali in aminokisline pomembno prispevajo k ohranjanju zdravega lasišča in proti izpadanju las. Priporoča se, da se v primeru pomanjkanja hranil te nadomeščajo v obliki prehranskih dopolnil, pri čemer je nujna vztrajnost. Zaradi življenjskega cikla posameznega lasnega mešička je nujno, da dodajanje hranil poteka redno vsaj tri mesece, nato pa je priporočljivo vzdrževanje stanja. Poleg tega je za vzdrževanje zdravega lasišča zelo pomemben zadosten vnos omega-3-maščobnih kislin, ki delujejo protivnetno in imajo ugoden vpliv na rast las.

Pomembno je, da smo pozorni na spremembe, ki se dogajajo na lasišču, in čim hitreje ukrepamo. Za blažje težave obstaja v lekarni veliko rešitev. V primeru zahtevnejših stanj je ob zdravljenju nujna pravilna nega, zato bo tudi v tem primeru bolje, da poiščete ustrezen nasvet v lekarni.

Marjeta Rak Namestnik, mag. farm., spec. lek. farm., viš. pred.
Lekarne Maribor

Ko bolijo sinusi

Sinusi so z zrakom napolnjene votlinice. Pri človeku so obnosne votline parni zgornječeljustnični votlini, parni čelni votlini, parni sitkini votlini in ena zagozdnična votlina. Sinusi imajo pomembno vlogo, saj lobanjo ohranjajo lažjo, hkrati pa poskrbijo za proizvodnjo sluzi, ki vlaži notranjost nosu.

Kaj je sinusitis?

Sinusitis je vnetje sluznice v obnosnih sinusih. Večina sinusitisov nastane zaradi širjenja okužbe iz nosu vzdolž ozkih prehodov, po katerih odteka sluz iz sinusov v nos. Vnetje sinusov lahko povzročijo virusi, bakterije, onesnaževalci zraka in redko glive. Največkrat se sinusitis začne z navadnim prehladom, torej virusnim vnetjem. Najprej je izcedek voden, pozneje pa je lahko gostejši in zelenkaste barve. Pojavi se lahko bolečina v predelu obraza nad ali pod očmi. Bolečina je hujša, ko se pripognemo in ko se zbudimo. Čelo je na dotik občutljivo. Kadar pride do vnetja zgornječeljustnih sinusov, čutimo bolečine v predelu lic, pogosto pa lahko imamo občutek bolečine v zgornjih zobeh.

Kadar začne sluz zastajati v obnosnih votlinah, postane to mesto ugodno za razvoj bakterij, akutni virusni sinusitis pa se lahko razvije v bakterijskega. Na srečo je pojavnost bakterijskega sinusitisa nizka in predstavlja le 2 do 3 odstotke vseh akutnih obolenj nosnih votlin. Za bakterijski sinusitis je značilna visoka telesna temperatura, bolečine, ki so neznosne in nenehne. V tem primeru je treba obiskati zdravnika z namenom sistemskega antibiotičnega zdravljenja.

Včasih je nujno tudi rentgensko slikanje, ki pokaže mesto in obseg bolezni.

Možnost za nastanek vnetja lahko povečajo naslednji dejavniki:

  • nosni polipi,
  • prejšnja vnetja dihalnih poti,
  • zmanjšana odpornost imunskega sistema,
  • alergije na prah, cvetni prah,
  • kajenje oz. izpostavljenost cigaretnemu dimu in
  • razne nepravilnosti v nosni votlini.

Vrste sinusitisa:

  • Akutni sinusitis po navadi traja do 4 tedne in je najbolj pogost.
  • Subakutni sinusitis traja od 4 do 12 tednov.
  • Kronični sinusitis, kjer se simptomi pojavljajo tudi po 12 tednih in je velikokrat nujen tudi operativni poseg.
  • Ponavljajoči se sinusitis, kjer se sinusitis pojavlja štiri- ali večkrat na leto.

sinusi2Pomagamo si lahko z inhalacijami. Foto: freepik

Kakšni so simptomi pri vnetju sinusov?

Simptomi so podobni kot pri navadnem prehladu – največkrat zamašen nos, slabši voh in sluh, zaradi neodtekanja sluzi iz sinusov so prisotne bolečine v glavi, lahko v predelu oči, čela ali nad zgornjimi zobmi. Velikokrat smo utrujeni, prisoten je lahko tudi kašelj.

Kako si lahko pomagamo sami?

  • Uživamo dovolj tekočine, zlasti toplega čaja in vode, saj s tem vlažimo sluznico nosu in sinusov ter hkrati poskrbimo za hidriranost telesa.
  • Izogibamo se dejavnikom, ki bi lahko povzročili vnetje sinusov zaradi morebitnih alergičnih reakcij na cvetni prah, kajenje, onesnažen zrak.
  • Spiranje nosu s fiziološko raztopino.
  • Izpihovanje nosu naj bo nežno in ne grobo in sunkovito.
  • Pomagamo si lahko z inhalacijami.
  • Uporabimo lahko tople, vlažne obkladke, ki jih položimo na čelo oz. lica.
  • Poskrbeti moramo za imunski sistem, dovolj spanja in počitka.

S katerimi zdravili in pripravki brez recepta si lahko pomagamo?

  • Fiziološka raztopina z nosne sluznice izpere sluz in druge snovi, ki povzročajo preobčutljivost, z njo omogočimo lažje dihanje skozi nos, delovanje nosne sluznice in izboljšamo prezračenost obnosnih votlin oz. sinusov.
  • Pršila ali kapljice za nos za zmanjšanje otekanja sluznice (dekongestivi) krčijo žilice in s tem zmanjšujejo pretok krvi v nosni sluznici, zmanjšujejo nabreklost nosne sluznice in izločanje sluzi.
  • Analgetiki in protivnetna zdravila v primeru hujših bolečin.
  • Antihistaminiki, kadar je sinusitis povezan z alergičnimi dejavniki. Antihistaminiki lajšajo simptome in znake preobčutljivosti, kot so srbenje, oteklina, izcedek iz nosu.
  • Zdravila rastlinskega izvora vsebujejo korenino rumenega svišča, cvet jegliča, zel kislice, cvet črnega bezga in zel navadnega sporiša. Zmanjšajo otekanje vnete nosne sluznice, razredčijo sluz, izboljšajo drenažo sinusov in s tem olajšajo izločanje sluzi iz sinusnih predelov.

Kdaj obiščemo zdravnika?

Zdravnika obiščemo, kadar sinusitis spremlja visoka temperatura, v primeru hujšega gnojnega, smrdečega izcedka, morebitnega otekanja okrog čela, oči, otrdelega vratu, hudih bolečin in glavobolov, ki so neprestani in ne minejo, v primeru vrtoglavice, težav z vidom, dvojnega ali zamegljenega vida. Priporočljivo je obiskati zdravnika, kadar imamo ponavljajoče se epizode vnetja sinusov.

Brigita Pišek, mag. farm.

Lekarne Maribor

Kako si lajšamo težave, ko imamo vneto žrelo

Na prehodu med letnimi časi in v hladnejših dneh se zelo pogosto srečamo s pekočo bolečino v žrelu. Bolečina v žrelu, ki je lahko virusna ali bakterijska, je povezana z okužbo zgornjih dihalnih poti.

Boleče in vneto žrelo povzročajo mikrobi. Najpogosteje so to virusi. Takrat govorimo o virusnem vnetju žrela. Virusno vnetje žrela je posledica prehlada, ki ga spremlja izcedek iz nosu, slabo počutje in kašelj. Pri virusni okužbi žrela se odločimo za samozdravljenje. Kadar pa je posledica bakterijske okužbe, pa nam zdravnik predpiše ustrezen antibiotik.

Ali ste vedeli?

Kadar je vnetje žrela posledica virusne okužbe, ni prisotnega gnojnega izcedka v žrelu. Takrat nam antibiotik ne bo pomagal. Pri bakterijski okužbi pa je pogosto prisoten gnojni izcedek v žrelu, zato je nujno zdravljenje z antibiotikom.

Žrelo in grlo sta del zgornjih dihalnih poti, ki jim prištevamo nos in obnosne votline. Skozi žrelo potuje hrana, tekočina in zrak. Na koncu ustne votline sta nebnici, ki sta del žrela. Pod žrelom na vrhu sapnika je grlo, ki ima pomembno vlogo pri nastanku glasu.

Težave, ki jih občutimo, kadar imamo boleče in vneto žrelo:

  • neprijeten občutek v žrelu,
  • praskanje in suho žrelo,
  • siljenje na kašelj,
  • pekoča bolečina, ki se razvije v vneto in oteklo sluznico žrela ter otežuje požiranje.

Vse te simptome in znake vnetega žrela, ki so del zgornjih dihalnih poti, lajšamo in zdravimo z zdravili, ki so na voljo v lekarni brez recepta.

zrelo2

Kadar začutimo pekočo bolečino in neprijeten občutek v žrelu, je pomembno začeti zdravljenje in lajšanje težav. Le tako omilimo okužbo in razvoj mikrobov. Težave vnetega žrela lahko lajšamo z zdravili, ki preprečujejo rast in razvoj mikroorganizmov na sluznici. Imenujemo jih antiseptiki. Za samozdravljenje lahko poleg antiseptikov uporabimo zdravila, ki delujejo lokalno anestetično, in zdravila, ki lajšajo bolečine in vnetje v žrelu. Lokalni anestetiki so zdravila, ki na sluznici lokalno zmanjšajo čutno zaznavo in s tem preprečujejo občutek bolečine. Zdravila za lajšanje težav vnetega žrela najdemo v obliki pršil, pastil in ustnih vod.

Preden se odločimo za samozdravljenje, se je treba zmeraj pozanimati glede starostne skupine – otrok, nosečnica, doječa mamica ali starejša oseba, ki že ima pridružene bolezni, uživa določena zdravila ter trajanje težav. Pri nosečnici in doječi mamici smo zelo omejeni glede izbire samozdravljenja vnetega žrela. Nosečnica in doječa mamica lahko težave vnetega žrela lajšata z grgranjem slane raztopine. Prav tako lahko uporabita zdravilo naravnega izvora, kot je islandski lišaj, ki prekrije sluznico v žrelu in ustih. S tem zavaruje sluznico in jo zaščiti pred draženjem.

Največkrat za lajšanje težav bolečega in vnetega žrela posežemo po pastilah, ki jih počasi raztopimo v ustih. Pastile so primerne za vse starostne skupine, razen za otroke, mlajše od 4 let. Pri uporabi pršil se priporoča, da ima vsak član družine svoje pršilo. Ustno vodo pa grgramo vsaj eno minuto in jo nato izpljunemo. Uporaba ustne vode se ne priporoča pri otrocih in osebah, ki niso zmožne nadzorovati refleksa požiranja, saj obstaja nevarnost, da tekočino pogoltnejo. Pri vseh oblikah zdravil za lajšanje težav vnetega žrela je pomembno, da po uporabi ne uživamo hrane in pijač.

Kadar pa ne moremo uporabljati zdravil v obliki pastil, pršil in ustnih vod, pa lahko težave lajšamo z zdravili, ki lajšajo bolečino in povišano telesno temperaturo. Ta zdravila najdemo v obliki tablet, svečk in sirupov ter delujejo sistemsko.

Simptome in znake vnetega žrela lahko lajšamo tudi z zdravili naravnega izvora. Islandski lišaj vsebuje učinkovine, ki imajo protivnetni učinek in varuje sluznico ter zavira rast bakterij. Antiseptične snovi pa najdemo prav tako v žajblju, cvetu prave kamilice, listu poprove mete in eteričnem olju evkaliptus, ki blagodejno vplivajo na zgornje dihalne poti in preprečujejo vnetja ter pospešijo izločanje sluzi iz žrela.

zrelo3

Kateri so nefarmakološki ukrepi, s katerimi lajšamo težave vnetega žrela?

  • Pomembno je, da pijemo zadostno količino tekočine. Priporočajo se topli napitki, čaj, ohlajen na sobno temperaturo.
  • Poskrbimo, da je v prostoru vlažen in svež zrak.
  • Izogibamo se kisli, mrzli, vroči in pekoči hrani, saj bi s tem dodatno povzročili draženje sluznice žrela.
  • Izogibamo se alkoholu, pravemu čaju in kavi.
  • Uživamo hrano, ki je mehka in kašasta, da omilimo bolečine pri požiranju.
  • Uživamo hrano, bogato z vitamini, ki nam bo pripomogla okrepiti imunski sistem.
  • Kadilci naj prenehajo kaditi ali vsaj omejijo kajenje.

Ali ste vedeli?

Vnetje žrela, ki ga povzročajo virusi in bakterije, imenujemo tudi faringitis.

Kdaj obiskati zdravnika?

Samozdravljenje naj ne traja več kot 7 dni. Če povišana telesna temperatura in bolečine v žrelu kljub uporabi zdravil, primernih za samozdravljenje, ne minejo, obiščite zdravnika. Prav tako se posvetujte z zdravnikom, če so prisotne obloge na nebnicah in povečane bezgavke na vratu. Otroci do šestih let morajo ob bolečinah v žrelu obiskati zdravnika, saj to bolečino različno opišejo.

Najboljši nasvet je zagotovo preventiva, da krepimo svoj imunski sistem in uživamo hrano, bogato z vitamini. Ob bolečini v žrelu pa so vam v lekarnah na voljo strokovnjaki, ki bodo pomagali izbrati ustrezno obliko zdravila za lajšanje simptomov vnetega žrela.

Tanja Purkhard, farm. teh.

Lekarne Maribor

Različne vrste kašlja - lajšajmo jih na pravi način

Kašelj je naravni obrambni mehanizem telesa, s katerim telo iz dihalnih poti odstranjuje škodljive snovi. Kašelj je posledica draženja dihalnih receptorjev, ki jih lahko povzročijo različni dražljaji: vnetni, mehanski, kemični, toplotni ali kombinirani. S kašljem odstranjujemo tujke, ki nehote zaidejo v naše dihalne poti, in odvečno sluz.

Zdrav človek v budnem stanju normalno zakašlja enkrat do dvakrat na uro. S tem si očistimo grlo in preprečimo vstop tekočine ali hrane v dihalne poti in pljuča. Pogostejši ali dolgotrajnejši kašelj pa je lahko znak bolezni.

Kašelj, ki traja od 2 do 8 tednov, imenujemo akutni kašelj. Najpogostejši vzroki zanj so akutne okužbe dihal, ki jih večinoma povzročajo virusi in bakterije. Najpogostejši vzrok zanj so vnetja zgornjih dihalnih poti. Lahko pa ga povzročajo tudi vnetje sapnika in sapnic, pljučnica, novonastalo popuščanje srca oz. tujek v dihalnih poteh. Akutni kašelj je lahko tudi posledica poslabšanja kroničnih bolezni dihalnih poti, kot sta astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen. Akutni kašelj se umiri in mine po ozdravitvi osnovnega vzroka.

Kronični kašelj traja več kot osem tednov. Vzroki zanj so lahko različni: alergija, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen ali kronična vnetja obnosnih votlin, bolezni požiralnika in želodca, popuščanje delovanja srca in kronični tujki v dihalnih poteh. Lahko je povzročen tudi z zdravili. Vzrok so lahko tudi rakave bolezni pljuč in drugih organov v prsnem košu ali redkejše bolezni pljučnega tkiva in kronične infektivne pljučne bolezni.

Kašelj se lahko pojavi v obliki suhega, dražečega kašlja ali mokrega, produktivnega kašlja z izkašljevanjem sluzi. Običajno se najprej pojavi suh, neproduktiven kašelj, ki lahko tak ostane. Lahko pa je le predhodna stopnja produktivnega kašlja, v katerega preide skozi proces okrevanja. Pomembno je, da prepoznamo različne oblike kašlja in jih lajšamo na pravi način.

Pri suhem, neproduktivnem kašlju je prisotno draženje v dihalih, ki sili na nenehno pokašljevanje ali močnejše kašljanje. Ob tem ga ne spremlja sluz. Kašelj je navadno sprožen zaradi zožitve dihalnih poti ali zunanjih dejavnikov, na primer z vdihom hladnega zraka, vonjem, s prašnimi delci v vdihanem zraku ipd. Ko je kašelj sprožen, je lahko precej intenziven in traja dlje časa.

Pri produktivnem, 'vlažnem' kašlju nastaja v dihalnih poteh veliko goste sluzi, ki moti delovanje pljuč. Prisotna sluz se lušči s površine sluznice dihal, zato je prisoten izloček. Kašelj je globlji, lahko se sliši tudi hropenje v pljučih. S kašljanjem pospešujemo čiščenje v dihalih, zato imamo občutek olajšanja, ko se izkašljamo. To traja, dokler se na sluznici znova ne nabere izloček, ki ga je treba izkašljati. Preveliko nastajanje sluzi v dihalnih poteh je dejavnik tveganja za napredovanje bolezni. Sluz je namreč dobro gojišče mikrobov, zato je pomembno, da se odvečna sluz čim prej odstrani iz dihalnih poti. Izkašljevanja ne zaviramo.

Kašelj je simptom, ki se najpogosteje pojavi, kadar zbolimo zaradi virusnih ali bakterijskih okužb. Preventivni ukrepi, s katerimi se lahko kašlja izognemo, so tisti, ki nas varujejo pred temi okužbami. Učinkovit imunski sistem je zelo pomemben v boju pred okužbami, zato moramo nenehno skrbeti za njegovo krepitev. Zelo pomemben je zdrav življenjski slog, ki zajema uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini in minerali, pitje tekočine, predvsem vode, redno gibanje, izogibanje stresu, dovolj kakovostnega spanca ter izogibanje razvadam, kot so pitje alkohola, kajenje in pretirane količine prave kave. Prav tako je pomembno, da se povzročiteljem bolezni čim bolj izognemo. To lahko storimo s preventivnimi ukrepi: redno umivanje in po potrebi razkuževanje rok, pogosto zračenje prostorov, izogibanje javnih, zaprtih prostorov, v prostorih z veliko ljudi si nadenemo zaščitno masko. Z umazanimi rokami se tudi čim manj dotikamo oči in nosu.

kaselj3 Foto: Freepik

Kadar pa nas kašelj le ujame, je zelo pomembno, da ga lajšamo na pravilen način.

V primeru suhega, neproduktivnega kašlja želimo le-tega umiriti. Antitusiki so zdravila, ki preprečujejo kašelj središčno, z zaviranjem središča za kašelj, ki je v možganih. Uporabljamo jih za preprečevanje močnejšega suhega in dražečega kašlja. Lahko pa posežemo tudi po izdelkih rastlinskega izvora, ki vsebujejo različne sluzi, ki prekrijejo sluznico ustne votline in žrela in tako delujejo zaviralno na kašelj. Tako delujejo list ozkolistnega trpotca, cvet gozdnega slezenovca, zel smetlike, korenina navadnega sleza, islandski lišaj oz. čaji, pripravljeni iz naštetih drog.

Ekspektoransi so zdravila, ki olajšajo izkašljevanje. Uporabna so pri produktivnem tipu kašlja, ko je dihalne poti treba očistiti nabrane sluzi. Zato pri tej vrsti kašlja njegovo zaviranje ni priporočljivo. Ne glede na to, ali je to virusna ali bakterijska okužba, je pomembno, da zaužijemo dovolj tekočine ter si pomagamo z izdelki za lažje izkašljevanje. Glede na to, na kakšen način olajšajo izkašljevanje, jih delimo na:

mukolitike, to so zdravila, ki zmanjšujejo viskoznost pljučnega izločka;
sekretomotorike, ki s pomočjo gibanja sluzničnih migetalk olajšajo gibanje sluzi po dihalnih poteh navzgor in ven;
sekretolitike, ki povečajo izločanje sluzi, ki se lažje odlušči in izkašlja.

Izdelki rastlinskega izvora za lajšanje izkašljevanja vsebujejo različne saponine in eterična olja, ki pomagajo pri redčenju sluzi. Tako delujejo zel materine dušice, korenina jegliča, korenina golostebelnega sladkega korena, list bršljana oz. čaji, pripravljeni iz naštetih drog.

kaselj2 Foto: Freepik

Kadar kašljamo, lahko uporabimo tudi naravne pripravke. Večino so poznale in uporabljale že naše babice.

  • Zeliščni bomboni obložijo sluznico ustne votline in žrela in s tem umirijo kašelj.
  • Med je sladek, sirupast in deluje pomirjujoče na vneto žrelo. Vsebuje velik delež antioksidantov in deluje proti mikrobom. Ni primeren za otroke, mlajše od enega leta, zaradi možnosti pojava alergij.
  • Limonin sok vsebuje veliko vitamina C, ki vpliva na našo imunsko odpornost.
  • Različna mazila, ki se uporabljajo pri prehladu, lajšajo dihanje, redčijo sluz v dihalnih poteh ter tako olajšajo izkašljevanje. Tista, ki vsebujejo mentol, niso primerna za majhne otroke.
  • Na kašelj blažilno delujejo tudi vroče blazinice, v katere smo napolnili žito (npr. proso, pšenico), ali obkladki s kamilico ali čebulo, ki jih damo na prsi.
  • K redčenju sluzi v dihalih pripomorejo tudi inhalacije. Lahko jih izvajamo z inhalatorjem ali z vdihovanjem pare iz posode.

A tudi kašelj je lahko vzrok za obisk zdravnika, kadar:

• traja več kot tri tedne,
• opazimo v izpljunku kri,
• opazimo hujšanje ali imamo visoko telesno temperaturo, hitro bitje srca,
• imamo bolečine v pljučih, smo zasopli ali dihamo piskajoče,
• se pojavi lajajoč, glasen in doneč kašelj,
• se pojavijo otekline obraza in občutljivost v predelu obnosnih votlin,
• se pojavijo bulice ali otekline v vratu ali sprememba glasu, ki ne mine,
• se pojavlja kašelj ob določenih urah ponoči ali s kiselkastim okusom v ustih.

Kroničen kašelj se mora vedno zdraviti pod nadzorom zdravnika. Prav tako se samozdravljenje kašlja ne svetuje otrokom, mlajšim od enega leta, nosečnicam in doječim mamicam ter starostnikom.

Kašelj je neprijeten simptom, ki obremenjuje tako bolnika kot njegove bližnje. Kljub temu ima velikokrat pomembno vlogo v boju proti okužbam, zato je pomembno pravilo: »Različne vrste kašlja – lajšajmo jih na pravi način!«

Mag. Bernarda Kladnik Jenuš, mag. farm.
Lekarne Maribor

 

Naročite se na RSS