zombi 2

Vpis

V spomin na generala Maistra ob 88-letnici smrti

Rudolf Maister, mož dejanj in poguma - ob pravem času in na pravem mestu. Osebni arhiv Marjana Toša. Rudolf Maister, mož dejanj in poguma - ob pravem času in na pravem mestu. Osebni arhiv Marjana Toša.

SLOVESNOST PRI GENERALOVI GROBNICI NA POBREŽJU
V počastitev 26. julija dneva, ko je leta 1934 umrl slovenski general in pesnik Rudolf Maister Vojanov, so predstavniki Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor, Zveze društev general Maister in Slovenske vojske položili venec na generalovo grobnico na mestnem pokopališču na Pobrežje v Mariboru. Ob tej priložnosti so izvedli krajši kulturni program, slavnostna govornica pa je bila mag. Lučka Lazarev Šerbec, predsednica Zveze društev general Maister. Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, umrl pa je 26. julija 1934 na Uncu. Ob prevozu njegovih posmrtnih ostankov z Unca v Maribor se je v Ljubljani in Celju poklonila velika množica ljudi. V Mariboru so pripravili mrtvaški oder v veži mestnega magistrata, kjer so se od njega poslovili tisoči Mariborčanov in okoliških prebivalcev. 28. julija 1934 so generala Maistra z velikimi častmi pokopali na pobreškem pokopališču v Mariboru. Pogrebni sprevod je odšel z Glavnega trga čez Stari most, po Tržaški in Pobreški cesti do pobreškega pokopališča. Maistrova grobnica je bila lani povsem obnovljena in je zdaj dostojna generalovemu spominu.

Maistrova neopaznost po letu 1945 je bila ukazana s politične strani, med ljudmi pa je kljub temu ostajal njegov uporniški duh, odločnost in vizionarstvo. Kljub vsem drugačnim (političnim) poskusom je vendarle ostal ena od trajnih domoljubnih vrednot. Nikoli ni bil izbrisan ne iz javne memorije in ne iz zgodovinskega spomina. Živel je med ljudmi, ki so se ga kljub drugačnemu mnenju uradne politike, radi spominjali. In mu postavili spomenike, v Kamniku, na Zavrhu v Slovenskih goricah ( kjer so prvi začeli spontano ohranjanje njegovega spomina že leta 1961) in nazadnje še v Mariboru. Maistra so po letu 1945 nekateri po krivem ocenjevali glede na narodno, državno, politično, svetovnonazorsko ali osebno prepričanje. Največ kritike in odpora je Maister doživel pri slovenskih komunistih. Maistrovo vlogo pri obrambi slovenskega narodnostnega ozemlja so zato poskušali čim bolj razvrednotiti. Maistrov sijaj je tako bledel predvsem zaradi omalovaževanja, zanikanja njegovega dela ali pa celo zamolčanja. Toda duhovna moč še živečih Maistrovih sobojevnikov je v sedemdesetih letih minulega stoletja v novem rodu prebudila drugačno dojemanje generala Maistra. Zgodovinski dolg mu je bil v celoti poplačan šele v samostojni Sloveniji. K temu je veliko pripomogel tudi Zavrh v Slovenskih goricah z Maistrovimi prireditvami.

Rudolf Maister se je izkazal kot mož, sposoben za odločilna dejanja in s pogledom – uprtim v prihodnost slovenske države. Zanimiv je Maistrov pogled na narod in njegove pravice. Leta 1928 je med drugim zapisal:

»Prva pravica vsakega naroda je,da brani svoj obstoj, svojo posest, ki si jo je pošteno pridobil in da ohrani svoj narodni jezik in svojo svobodo. Te pravice so naravne pravice, ki so dane vsakemu narodu od Stvarnika. Ne le pravica, ampak tudi dolžnost je vsakega pripadnika naroda, da svoj narod brani, da z njim sočustvuje, zanj deluje in se bojuje, da razvija in čuva dediščino naroda: jezik, književnost,šege, običaje in vso narodovo kulturo. Narod, ki se te dolžnosti ne bi zavedal, ni vreden, da obstoja, ker ruši tisti naravni red božji, po katerem mora človeštvo v pestri narodni kulturi izražati svoje vrednote«.

Komentar najbrž ni potreben.

Nazadnje urejeno: sreda, 27 julij 2022 08:28