zombi 2

Vpis

Pred 210 leti je preprost podložnik v Benediktu izoral 26 bronastih čelad

V letošnjem letu mineva 210 let od najdbe negovskih čelad. Te je v občini Benedikt novembra leta 1811 v gozdu pod hišo z naslovom Na klancu 5, prej je bil to Ženjak, našel Jurij Slaček, preprost podložnik ali tlačan gospoščine na negovskem gradu, ki je imela v tistem času v oblasti tudi benediški okoliš. Po tedanjem gospostvu se imenujejo negovske čelade.
Jurij Slaček je na svojem posestvu, ki leži kilometer jugozahodno od Sv. Benedikta v Slovenskih goricah, med oranjem njive v predzadnji brazdi pod vrhom grebena ob vinogradu izoral 26 bronastih čelad. Našel naj bi jih na enem kupu, zložene ena v drugo. Kot lahko preberemo v zborniku občine Benedikt Stopinje življenja, gre za prazgodovinske bronaste čelade z žlahtno zeleno patino. Eno naj bi z motiko takoj raztolkel, saj je mislil, da so čelade zlate. Kmalu je ugotovil, da so iz brona, in jih nato odnesel domov, kamor jih je prihajalo gledat staro in mlado, saj je bila to prva in najpomembnejša arheološka najdba v deželi med Muro in Dravo.

V Sloveniji je shranjena le ena čelada
Najdba je bila nato prodana mariborskemu orožarju Denzlu, potem pa so jo poslali v graški muzej Joanneum in v Kabinet za numizmatiko in starine na Dunaju. Od 26 najdenih čelad je v Narodnem muzeju Slovenije shranjena le ena, druge najdemo v muzejih v Gradcu, na Dunaju in v Berlinu, nekaj jih je v zasebni lasti, nekatere pa veljajo za izgubljene.
Bronaste negovske čelade sodijo v obdobje 450–350 pr. n. št. ali v obdobje končevanja halštatske in začenjanja latenske kulture. Poleg prask od mečev vsebujejo tudi napise. Najzanimivejši za strokovnjake je germanski napis HARIGASTI TEIVA III IL, kar pomeni: Harigast, član germanskega rodu, daje oziroma žrtvuje bogu Teivi čelade. Kljub mnogim poskusom, da bi negovske čelade uvrstili v drugo zgodovinsko obdobje, predvsem v rimsko, se je izkazalo, da so te lahko le železnodobne. Po novejših raziskavah so ugotovili, da je napis zapisan v venetski pisavi idrijskega tipa (Idrija pri Bači).

Radio Maribor je pri Vogrinovih na temo negovskih čelad pripravil terensko oddajo
Ob 210-letnici pomembne najdbe je Radio Maribor v petek, 12. novembra, v neposredni bližini najdbe, na domačiji Vogrin, pripravil radijsko oddajo, ki jo je povezoval Stane Kocutar. Ta je povedal: »Osnovni namen oddaje je bil spomniti poslušalce na okroglo obletnico najdbe negovskih čelad in hkrati poudariti manj znani del zgodovine tega prostora. Manj znano pa je tudi dejstvo, da sta bila to okolje in ta najdba deležna številnih manipulacij; tako so v času nacizma dokazovali na teh še do danes nerazvozlanih napisih na dveh čeladah, da gre za tradicionalno nemško poselitveno območje.«
Drago Vogrin, od leta 1986 lastnik zemljišča, na katerem so bile najdene negovske čelade, je dejal, da je za zgodbo, povezano s čeladami, izvedel od že pokojne sosede Veronike Hajnžič.

»V neposredni bližini mesta najdbe danes stojita informativna tabla in klop, to pa je tudi vse, kar je mogoče videti. Ljudje pa prihajajo in želijo videti še kaj drugega. Žal jim ne moremo ničesar pokazati. Na mestu najdbe je zdaj gozd, po debelih drevesih pa se vidi, da je to območje že dolgo zaraščeno.«

Tudi Anton Mlasko, predsednik Turističnega društva Atlantida, se je strinjal, da benediška občina to najdbo premalo izkorišča za svojo promocijo:

»Dokler ne bodo tukajšnji lokalni ponudniki, gostinci, ki že tržijo svoj krožnik ali pijačo, začutili, da bi lahko s to zgodbo pridobili več gostov, se ne bo nič spremenilo. Mi v društvu smo že naredili določene podlage, zgodbe v sliki in besedi so na razpolago, dogovorjena je tudi skupna promocijska blagovna znamka Benedikt – Panonske praidila, zdaj pa je čas, da to zgodbo začnejo prodajati tudi gostinci.«

Župan občine Benedikt mag. Milan Repič je poudaril, da si občina v sodelovanju z društvi že vrsto let prizadeva ohraniti zgodovinsko pomembne dogodke in najdbe, ki jih prenaša tudi v turistično ponudbo. »Izvedli smo projekt arheološke ceste, v okviru katerega smo podrobneje opisali najdišče negovskih čelad, pa tudi gomile iz različnih obdobij. V vasi Trotkova je najdišče 57 gomil, na Trsteniku so našli okostje miocenskega kita, staro okoli 13 milijonov let. V lanskem letu smo zaključili podoben projekt, Ekomuzej Dolina miru, v katerem so zajete in opisane druge značilnosti: naravne, kulturne, turistične. Bile so narejene kolesarske poti, prav tako učna in kmečka pot. Sicer pa v Benediktu razpolagamo tudi z geotermalno vrtino, globoko 1857 metrov, ki je bila zvrtana v letu 2004. Takrat se je začelo govoriti o benediških termah, a žal po 17 letih do realizacije tega projekta še ni prišlo. Letos pa smo obnovili še en zgodovinski biser – mežnarijo pri Svetih Treh Kraljih, ki velja za najstarejšo zidano hišo v Sloveniji.«

Nazadnje urejeno: sobota, 27 november 2021 12:55