Mokra trojiška kvaternica brez romarjev in stojnic

Pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah je zadnja septembrska nedelja običajno v znamenju jesenske kvaternice z romanjem k božjepotni cerkvi sv. Trojice. To je velik verski in družabni dogodek, ki v ta kraj vsako leto privabi veliko romarjev in drugih obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije. V 18. in 19. stoletju so prav romanja pripomogla k razvoju tega kraja in so se ohranila vse do današnjih dni. Prekinila jih ni niti druga svetovna vojna.

Letošnjo kvaternico je povsem pokvaril dež, saj je v Sv. Trojico prišlo bolj malo romarjev in še manj drugih obiskovalcev. Tudi stojnic, ki so jih redki prodajalci postavili v starem trškem jedru v okviru kramarskega sejma, je bilo za prste ene roke. Na njih je bilo mogoče kupiti samo medenjake, lectova srca in nekaj suhe robe.

V mogočni baročni romarski cerkvi je osrednje svečano bogoslužje letos vodil Jani Družovec, župnik iz Slovenske Bistrice, sicer pa trojiški rojak iz Spodnjih Verjan. Zato so ga domačini skupaj z romarji še posebej toplo sprejeli. Jesenske kvatre so od nekdaj namenjene  in posvečene zlasti mladim. Po svojem bistvu in namenu so bile kvatre posebni postni dnevi. Staro ljudsko izročilo pravi, da je bilo v kvatrnih nočeh fantom strogo prepovedano vasovati – da ne bi na poti k svojim dekletom srečali kakšnih čarovnic in drugih hudobnežev, ki so ob kvatrih imeli veliko moč. Veljalo je pravilo, naj ob kvatrih fantje in dekleta ostajajo lepo doma na varnem.