C-vitamin je eden najmočnejših antioksidantov in hkrati tudi kofaktor (kar pomeni, da je pomočnik pri tem, da lahko naše telo določene snovi uporabi skupaj z njim). Topen je v vodi, višek v telesu se izloči prek urina. Dnevna potreba pri odraslem zdravem človeku se giblje od 80 do 120 mg. Lahko je naravnega izvora in tudi sintetično pridobljen. Najpogostejša oblika sintetičnega je L-askorbinska kislina. Največ se ga proizvede iz koruznega sirupa. 

Vloga C-vitamina: zmanjšuje verjetnost okužb z virusi, deluje kot močan antioksidant, omogoča, da v telesu nastaja več kolagena, skrbi za absorbcijo železa, vpliva na zmanjšanje krvavitev in vnetij dlesni, potreben je za sintezo živčnih prenašalcev itd. 

Kako opazimo pomanjkanje C-vitamina: šibek imunski sistem, slabokrvnost, suhi lasje, ki se cepijo, groba, suha, luskasta koža, slabše celjenje ran, hiter nastanek podplutb in pokanje kapilar, krvavitve iz nosu, otečeni in boleči sklepi, naraščanje telesne teže. 

Kdaj in pri kom je smiseln večji vnos C-vitamina: pri kadilcih, odvisnikih, debelosti, metabolnem sindromu, inzulinski rezistenci, astmi, pogostih prehladih in bronhitisih, zlomih in zvinih, povečani fizični aktivnosti in jemanju nekaterih zdravil, ki povzročajo izločanje C-vitamina v urin (aspirin). 

Kdaj je povečan vnos C-vitamina lahko škodljiv: pri okvari ledvic in ledvičnih kamnih, alergijah na koruzne proteine, povečanih vrednostih železa, anemiji srpastih celic, jemanju nekaterih kemoterapevtikov, sladkornih bolnikih.

Največ naravne oblike C-vitamina najdemo v plodovih rastlin, kot so: camu-camu (majhno drevo iz deževnega gozda Peruja in Bolivije), kakadu sliva (drevo iz Avstralije), acerola (drevo iz tropskih območij Teksasa, Mehike, Karibov, Brazilije, Peruja). Pripravke iz teh rastlin lahko kupimo v obliki prehranskih dopolnil, najpogosteje v prašni obliki. Pri dopolnilih temeljito preberite njihovo sestavo. V našem okolju imamo vse možnosti, da si zagotovimo naravni vir C-vitamina: paprika, brokoli, zelenje peteršilj, cvetača, hren, nakaljeno žito, pomaranča, limona, robida itd.

Še več pa C-vitamina vsebujejo divje rastoče rastline in vrtni pleveli, ki jih uporabimo v prehrani: šipek (za čaj in marmelado), česnovka, čemaž, rogovilček, rumeni dren (drnulje), kurja črevca, užitni iglavci, krompirjevka, zajčja deteljica (pozor – oksalna kislina), črna detelja, amarant, otavčič in vse oblike regrata, kopriva itd. Marsikatero od naštetih rastlin lahko naberemo v pozni jeseni in tudi pozimi. C-vitamin izgubljamo zaradi slabe absorpcije, nepravilnega sušenja, shranjevanja in toplotne obdelave. Živali ne potrebujejo C-vitamina, saj ga njihovo telo ustvari samo. Žal smo ljudje ta gen izgubili. 

Marija Čuček