Vpis

Naravo smo si izposodili od naših vnukov, mar ne?

Kaj pa kritje za živali – goli del Ročice ob izlivu v Drvanjo pri Trebežu. Foto: Marjan Toš. Kaj pa kritje za živali – goli del Ročice ob izlivu v Drvanjo pri Trebežu. Foto: Marjan Toš.

KAJ SE ZARES DOGAJA V DELU PESNIŠKE DOLINE PRED GOČOVO – CIVILNA INICIATIVA OPOZARJA NA SEKANJE GRMIŠČ IN OBVODNEGA DREVJA
Dolga leta spremljam in dokumentiram spremembe v življenjskem okolju poljske (male) divjadi v Slovenskih goricah s poudarkom na Pesniški dolini in v dolinah pritokov reke Pesnice. Pred leti so bile spremembe v primerjavi z dogajanjem v zadnjih nekaj letih dokaj mile, potem pa se je zgodil preobrat in večina remiz, mejic, živih mej, grmišč in vetrobranskih pasov je padla pod sekirami in izginila v ognjenih zubljih. Kar je izgubljeno, je izgubljeno. Prve posledice se že čudijo, saj je zaradi sprememb v okolju poljska jerebica iz osrednjih delov Pesniške doline dobesedno izginila. Podobna usoda čaka prepelico in za konec še fazana. Tu pomoči ni več in s tem se je treba sprijazniti. Sprašujem se, če se tega v lovskih In naravovarstvenih organizacijah zavedajo ali pa jim je počasi za vse skupaj že malo mar, saj s(m)o tudi lovci vse bolj nemočni.

Pri meni se je oglasilo nekaj članov lenarške Civilne iniciative, ki so me zelo korektno opozorili na sekanje grmišč in drevja ob meliorirani Pesnici pri mostu pred Gočovo in v bližini nekdanjega Matjašičevega mlina. Res se tam nekaj dogaja, a to, kar sem videl na lastne oči, se mi (še) ni zdelo tako dramatično. Pravijo, da imajo vsake oči svojega malarja! Vedno se da najti rešitev, zato bi predlagal, da bi se vsi deležniki, ki jim je za naravo vsaj malo mar zganili, posedli za mizo in si brez dlake na jeziku mirno in preudarno izmenjali strokovne – poudarjam strokovne in tudi zakonske poglede. Mogoče bi lahko še marsikaj rešili. Razumem vodarje, ki morajo opraviti svoj del posla, da ne bo poplav, razumem kmete, ki si želijo večje pridelke/čeprav ne manjka kritikov, ki govorijo tudi o pohlepu za vsako ceno/, a razumeti bi morali tudi naravovarstvenike, med katerimi so zagotovo tudi člani Civilne iniciative. Z njimi vred pa tudi lovce, saj je lovska organizacija ena od nevladnih naravovarstvenih organizacij. Upam, da se na primeru dogajanja ob Pesnici lovski kolegi prizadetih LD tega zavedajo. Nujen je strpni dialog, kajti če bomo molčali in tiščali glavo v pesek, se ne bo zgodilo nič. Mejic in živih mej ne bo več, vetrobranskih pasov tudi ne, kritja za malo divjad in ptice še manj ... To je pač treba vedeti!.

Ne bo odveč ponoviti, da v mejicah živijo, se hranijo ter se vanje zatečejo številne živalske vrste. V naravnih mejicah lahko najdemo tudi veliko pestrost rastlinskih vrst, ki je običajno podobna rastlinstvu okoliških gozdnih robov. Žal tudi gozdni robovi padajo pod sekirami in motornimi žagami, se nenehno redčijo in s tem mala – poljska divjad izgublja še tista zadnja varna pribežališča za preživetje. Marsikje še kar naprej brez milosti pojejo sekire in brnijo motorne žage, kar je v teh energetsko težkih časih sicer razumljivo, a na dolgi rok škodljivo.

Lovci in naravovarstveniki dobro poznamo mnenja strokovnjakov, kako učinkovito lahko goste mejice (pa tudi žive meje in vetrobranski pasovi) ščitijo površine pred izgubo rodovitne prsti zaradi vetrne in vodne erozije. Kot blažilec vetra vplivajo tudi na manjše izhlapevanje vode in še na marsikaj. Zdaj se ljudje s tem marsikje že strinjajo, saj mikro klimatske spremembe v Pesniški dolini občutijo na svoji koži. In če se bodo omenjeni procesi nadaljevali, jih bodo še bolj! Narava dobro plačuje in z visokimi obrestmi – kaznuje. To si velja zapomniti!

Nazadnje urejeno: torek, 20 september 2022 18:20