zombi 2

Vpis

Negovsko jezero - preveč pozabljen biser Slovenskih goric

Spokojni mir ob Negovskem jezeru je eno od največjih doživetij v tem delu Slovenskih goric. Foto: Marjan Toš. Spokojni mir ob Negovskem jezeru je eno od največjih doživetij v tem delu Slovenskih goric. Foto: Marjan Toš.

Zatočišče za vodno in obvodno perjad in miren kotiček za spokoj duše v naravi

Negovsko jezero je eno izmed enajstih nekdanjih grajskih ribnikov, ki je imelo velik obrambni pomen v času vpadov Turkov v te kraje. Jezero je nastalo z zajezitvijo potočne doline kunovskih potokov. Takih jezer je bilo okrog negovske graščine več, menda kar 11, pišejo zgodovinske kronike. Ostali so le trije ribniki, dva manjša tik pod graščino in omenjeno večje Negovsko jezero. V njem raste  vodni orešek in beli lokvanj. Globina jezera je od 1,5-3 m. Največja globina pa je ob nasipu, tudi do 5m. Pod jezom so ostanki nekdanjega  Sitarjevega mlina, ki je kljuboval konkurenci do leta 1974. Nad jezerom stoji hiša pokojnega Ivana Krambergerja, zraven po spomenik z napisom V spomin dobrotniku iz Negove. Negovsko jezero je zajezitveno jezero v osrčju Slovenskih goric, pod cesto Negova - Spodnji Ivanjci. Krajinski park Negova in Negovsko jezero je zavarovan kot krajinski park že od leta 1967. Jezero je mikavno tudi za ribiče, ki iz nasipa mečejo trnke in poskušajo ribiško srečo. Še mikavnejše je za popotnike in vse tiste, ki imajo radi mir. V tem delu Slovenskih goric ga še lahko najdemo in zlasti ob jutrih je postanek ob jezeru pravi balzam za dušo.

Okolico jezera bogatijo gozdovi, v katerih rastejo tudi gobe. Rastlinski svet ob jezeru se je prilagodil na stalno stoječo vodo, zato v neposredni bližini najdemo več vlagoljubnih rastlin kot je črna jelša. V bližini jezera je tudi zelo znan Žigrtov hrast. V jezeru prebivajo krapi, amurji, ščuke, krapi, žabe, smuči in druge živali. Med vodno perjadjo je na gladini Negovskega jezera največ rac mlakaric. Obiskovalci lahko vidijo tudi labode. V preteklosti je tod živela vidra, ki pa je žal izginila že v času regulacije reke Ščavnice. Lovci iz Negove pravijo, da se je vidra v povodje reke Ščavnice spet vrnila, tam že srečujejo tudi bobre.

Negovsko jezero je lahko uvod ali pa še bolj zaključek obiska mogočnega grajskega poslopja v središču Negove, v katerem so lep čas živeli grofje Trautmansdorfi. V drugi polovici 16. stoletja je potekala večja prezidava in obnova gradu, ki je pokazatelj novodobnega renesančnega sloga. Takrat je bila lastnica gospoščine Negova Anna Trautmansdorf, ki je bila poročena z Wolfom Stubenbergom (v 16. stoletju je rodbina Stubenbergi veljala za eno izmed najpomembnejših protestantskih plemiških rodbin na Štajerskem).

Del gradu z dvoriščem je lepo obnovljen , na njem se vrstijo mnoge zanimive prireditve. Kronisti navajajo več različic, ki govorijo o tem, da je grad nastal nekje med 11. in 12. stoletjem, sedanjo podobo pa je dobil komaj 1633, ko je grad dobil še dvorišče ter gospodarsko poslopje. V 17. stoletju naj bi postal grad eden izmed najvplivnejših med reko Muro in Pesnico. Tako kot vsi gradovi je tudi Negovski grad prepleten s skrivnostmi in legendami. Vsem seveda ne smemo verjeti, so pa zanimive in iz njih lahko izvemo tudi marsikaj o življenju podložnikov negovske graščine v srednjem veku. Ena izmed legend govori o dveh ujetnikih, ki sta za kazen morala kopati zelo globok studenec, da bi prišla do vode, ter si s tem prislužila prostost. Skozi ta studenec naj bi spustila gosko, ki je prišla živa zunaj zidu pri manjšem ribniku. Sedaj domačini ta ribnik poimenujejo po tej goski. V gradu je še tudi ena skrivnost – Turška glava ali poznogotska maska. Ta je vidna na dvorišču v portalu v kletne prostore. Ta človek naj bi prvi preplezal obzidje. Ob grajskem poslopju stoji na rahli vzpetini Marijina župnijska cerkev. Njeno ime slavijo za malo mašo- 8.septembra.

Ko govorimo o Negovi ne smemo pozabiti na redkost in slovensko zanimivost - na pranger, ob katerem so izvajali sojenja. Ob 900-letnici (1106−2006) prve pisne omembe Negove je občina Gornja Radgona s turističnim društvom Negova-Spodnji Ivanjci pripravila srečanje turističnih društev na Prangerjadi s prikazom poznosrednjeveških sojenj. O prangerju in zgodovini Negove je napisanih veliko zgodovinskih razprav, med najboljšimi poznavalci zgodovine tega kraja in predvsem zgodovine gradu je prof. dr. Borut Holcman iz Pravne fakultete v Mariboru. In čisto za konec – v Negovi je obiskoval osnovno šolo ugledni slovenski teolog, mislec in pisec, akademik prof. dr. Anton Trstenjak.

Last modified onponedeljek, 19 julij 2021 11:54
+27
°
C
H: +29°
L: +15°
Lenart v Slov. goricah
Sunday, 27 June
Poglej 7-dnevno napoved
Mon Tue Wed Thu Fri Sat
+33° +34° +32° +26° +19° +24°
+17° +17° +18° +14° +15° +13°

oglas ovtar