banner fiskars2

Vpis
Marjan Toš

Marjan Toš

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Aliquam eleifend eleifend adipiscing. Quisque purus tellus, volutpat ut luctus eu, egestas quis nibh. In molestie dignissim lacinia.

Website URL: http://www.gavick.com

Gornja Radgona: Sejem SOBRA zaprl vrata

Sejemsko prireditev je v štirih dneh obiskalo 20.000 ljudi – Velika pozornost gasilstvu

Mednarodni sejem obrambe, varnosti, zaščite in reševanja Sobra, ki je štiri dni potekal na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, je zaprl vrata. To je bila še ena uspešna sejemska prireditev, ki jo je v štiri dneh obiskalo 20.000 ljudi. Med razstavljavci na letošnji SOBRI so poleg proizvajalcev in ponudnikov opreme za obrambo, varnost in zaščito sodelovali obrambno in notranje ministrstvo, vojska, policija, Uprava za zaščito in reševanje ter gasilci. Zadnji dan sejma v Gornji Radgoni je bil v znamenju gasilcev. Na gasilskem poligonu so namreč pripravili državno člansko gasilstvo tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Nasploh so na letošnjem sejmu namenili veliko pozornosti zaščiti in reševanju ter znotraj tega gasilski organizaciji, ki ima zlasti ob naravnih nesrečah in katastrofah pomembno vlogi pri reševanju ljudi in premoženja. Gasilska zveza Slovenije je svojo vrhunsko pripravljenost za zaščito in reševanje dokazala ob lanskih požarih na slovenskem Krasu in letošnjih uničujočih poplavah. Na sejmu v Gornji Radgoni pa je med drugim organizirala strokovna srečanja in reševalno vajo v sodelovanju z vojsko in policijo.

Obramba, varnost, reševanje in zaščita so ključne za preprečevanje posledic naravnih nesreč, epidemij in vojn. Zato je letošnji sejem SOBRA z odličnimi razstavljavci obiskovalcem predstavil širok arzenal orodja, orožja, vozil, opreme, pripomočkov, storitev in znanja. Na sejmu je sodelovalo 120 razstavljavcev z 11 držav. Na otvoritvi je visoke goste in razstavljavce nagovoril in pozdravil direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. Med drugim je poudaril, da “koncept sejma, ki se je rojeval pred dvajsetimi leti, v času, ko se je Slovenija vključevala v evro atlantske povezave, ni bil nikoli izključno mišljen kot predstavitev novosti na področju oborožitve in zaščite, ampak je v prvi vrsti predstavljal priložnost, da širša javnost spozna inštitucije, ki nam zagotavljajo obrambo, varnost in reševanje, ter ponuja priložnost, da se vanje aktivno vključimo«. Slavnostni govornik na odprtju sejma, minister za obrambo Marjan Šarec, je izpostavil, da se zaveda pomena vlaganja v sisteme zaščite in reševanja. »Vlagati je treba takrat, ko je mir, kajti ko je nevarnost, je prepozno. Smo na začetku novega cikla investicij, nakupa nove opreme, modernih tehnologij, ki ne morejo delovati brez ljudi, zato tudi nanje nismo pozabili. Tudi na področju kadrovanja, rekrutiranja smo prešli v novo fazo, kajti že sedaj smo presegli število zaposlitev, ki smo jih lani zabeležili v celem letu. Ubrali smo nove pristope in poenostavili birokratske procese. To delamo za Slovenijo, za njene prebivalce, ki si varnost zaslužijo, ker je ta osnovna dobrina«. Te misli so bile skozi vse štiri dni sejemskega dogajanja tudi rdeča nit in bistvo sporočila letošnje SOBRE na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni.

sobra1

Mokra trojiška kvaternica brez romarjev in stojnic

Pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah je zadnja septembrska nedelja običajno v znamenju jesenske kvaternice z romanjem k božjepotni cerkvi sv. Trojice. To je velik verski in družabni dogodek, ki v ta kraj vsako leto privabi veliko romarjev in drugih obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije. V 18. in 19. stoletju so prav romanja pripomogla k razvoju tega kraja in so se ohranila vse do današnjih dni. Prekinila jih ni niti druga svetovna vojna.

Letošnjo kvaternico je povsem pokvaril dež, saj je v Sv. Trojico prišlo bolj malo romarjev in še manj drugih obiskovalcev. Tudi stojnic, ki so jih redki prodajalci postavili v starem trškem jedru v okviru kramarskega sejma, je bilo za prste ene roke. Na njih je bilo mogoče kupiti samo medenjake, lectova srca in nekaj suhe robe.

V mogočni baročni romarski cerkvi je osrednje svečano bogoslužje letos vodil Jani Družovec, župnik iz Slovenske Bistrice, sicer pa trojiški rojak iz Spodnjih Verjan. Zato so ga domačini skupaj z romarji še posebej toplo sprejeli. Jesenske kvatre so od nekdaj namenjene  in posvečene zlasti mladim. Po svojem bistvu in namenu so bile kvatre posebni postni dnevi. Staro ljudsko izročilo pravi, da je bilo v kvatrnih nočeh fantom strogo prepovedano vasovati – da ne bi na poti k svojim dekletom srečali kakšnih čarovnic in drugih hudobnežev, ki so ob kvatrih imeli veliko moč. Veljalo je pravilo, naj ob kvatrih fantje in dekleta ostajajo lepo doma na varnem.

28. Srečanje domoljubov v kadetnici

Domoljubne organizacije povezuje negovanje in krepitev slovenske narodne zavesti, ohranjanje tradicije slovenskega uporništva v 20. stoletju in negovanje zgodovinskega spomina na čase slovenskega osamosvajanja

V mariborski Kadetnici bo v četrtek, 28. septembra ob 18. uri že 28. tradicionalno srečanje veteranskih in domoljubnih organizacij Maribora.Zbrane bo pozdravil predsednik Domovinskega društva generala Maistra prof. Aleš Arih, predsednik Koordinacije veteranskih in domoljubnih organizacij in podpisnic Listine o medsebojnem sodelovanju Maribor. V koordinaciji sodelujejo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, policijsko veteransko društvo Sever, Zveza borcev za vrednote NOB, Zveza vojaških vojnih invalidov, Zveza slovenskih častnikov in Domovinsko društvo generala Maistra Maribor. Poglavitne naloge vseh organizacij so ohranjanje in uveljavljanju domoljubja in domoljubnih vrednot, ohranjanje in negovanje spomina na prelomne dogodke v boju za slovenski narod in domovino, ohranjanje vrednot, ustvarjenih v bojih za osamosvojitev Slovenije skozi zgodovino, prizadevanje za mir v svetu in prizadevanje za uveljavljanje splošne deklaracije o človekovih pravicah.

Na srečanju bo slavnostna govornica predsednica Zveze društev general Maister Slovenije mag. Lučka Lazarev Šerbec. V kulturnem programu bo nastopil Orkester Slovenske vojske s pevci, program bo povezoval Stane Kocutar. Prijateljsko druženje bodo sklenili s krajšim družabnim srečanjem.

Korena v Slovenskih goricah: poklon domoljubu Francu Serdinšku

Na pokopališču Sv. Barbare v Koreni je bila krajša komemorativna slovesnost v spomin na Franca Serdinška, slovenskogoriškega domoljuba, organizatorja kulturnega in družbenega življenja, gasilca in člana orlovske organizacje pri Sv. Barbari v Slovenskih gricah med obema svetovnima vojnama. Franc Serdinšek-Uček je na teh področjih veliko priespeval k bogatemu kulturnemu in društvemu utripu svojega kraja. Bogoslužje je pri Serdinškovem grobu vodil župnik in dekan Martin Bezgovšek, po slovesnosti na pokopališču pa so se udeleženci zbrali še na krajšem srečanju v dvorani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Korena. Med njimi so bili tudi predstavnica Občine Duplek Darja Rojko, predstavniki tamkajšnjega PGD, RK in organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Občine Duplek.

Franc Serdinšek – Uček je bil med pomembnimi organizatorji in člani orlovske organizacije na območju nekdanje Sv. Barbare, današnje Korene. Rodil se je 2. marca 1902 kot najmlajši od sedmih otrok očetu Jožefu, kolarskemu mojstru, in materi Ivani, roj. Potrč. V Koreni je bil nadvse aktiven tudi v gasilski organizaciji. Polnih 55 let je vodil osebni dnevnik in v njem slikovito opisal mnoge dogodke, razpad avstro-ogrske monarhije jeseni 1918, boje za severno mejo in slovenski Maribor, izjemno vlogo generala Maistra pri narodni osvoboditvi slovenske Štajerske in začetke prve jugoslovanske države. Zapisal je, da so se na slovenskem podeželju ustanavljali orlovski odseki, ki so ji navadno vodili kaplani in župniki. Med orli in sokoli je bilo žal sovraštvo, ker so obe telovadni društvi vpletli v strankarsko politiko.

Kmalu po nastanku prve jugoslovanske države so tudi pri Sv. Barbari ustanovili orlovski odsek. Serdinšek je postal njegov načelnik. Orli pri Sv. Barbari so poleg telovadbe razvijali bogato kulturno dejavnost in igrali dramske igre. Leta 1929 so pod vodstvom takratnega župnika pripravili kar tri igre. To je bilo tudi zadnje dejanje orlovskega odseka v tem kraju, saj so oblasti po šestojanuarski diktaturi kralja Aleksandra leta 1929 delovanje orlovske organizacije prepovedale. Zato se je Serdinšek pridružil sokolom v Zimici, ki so bli povezani z lenarškim Sokolskim društvom. Prijateljeval je namreč z njegovim predsednikom dr. Milanom Goriškom.

Naročite se na RSS