IZ LOVIŠČ 2391 SRN IN SRNJAKOV, 122 DIVJIH PRAŠIČEV, 1336 LISIC IN 5 ŠAKALOV
Na Lovski zvezi Maribor je bil letni pregled gospodarjenja z divjadjo po Lovskih družinah (LD), ki so članice  slovenskogoriškega območnega  združenja upravljalcev lovišč (SOZL) v minulem letu. Ob tem so opravili tudi analizo odvzeme posameznih vrst divjadi iz lovišča. Gospodarsko daleč najvažnejša vrsta divjadi v tem območnem združenju je srnjad, ki je tudi  glavni vir dohodkov za posamezne upravljalke lovišč, to je LD. Poleg srnjadi se na tem območju pojavljajo še divji prašiči, ki prihajajo v Slovenske goric in naDravsko olje iz  obronkov Kozjaka in Pohorja. Na kmetijskih in travniških površinah občasno povzročao škode. Velik je bil lani odstrel lisic (1336) in sivih vran(1447), ki tudi delajo škodo kmetom, saj uničujejo obloge  silažnih bal. Uplenjenih je bilo tudi  pet  šakalov, medtem ko so bili odstreli poljske divjadi, fazanov (394) in zajcev (74) zgolj simbolični.

Lovska zveza Slovenije se je tudi letos vključila v organizirano krvodajalsko akcijo in je pozvala vse slovenske lovce, da v čim večjem šteilu darujejo to dragoceno življenjsko tekočino za vse pomoči potrebnim. Med prvimi lovci, ki so zavihali rokave in darovali kri je bil predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač s sodelavci.

“Čas je, da tudi lovci zavihamo rokave in darujemo kri,” je poudaril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač: “S tem bomo naredili nekaj dobrega za vse, ki bodo potrebovali kri. Prepričan sem, da to za slovenske lovce ne predstavlja težave. Upam, da se letošnje akcije, ki poteka vse do srede marca, udeleži vsaj tisoč slovenskih lovcev; ali povedano drugače, trije na vsako lovsko družino. To je dosegljiv cilj, ki ga lahko dosežemo kljub epidemiji,” je povedal Bradač in pohvalil odlično organiziranost na Centru RS za transfuzijsko medicino ter dobro sodelovanje lovske organizacije z Rdečim križem Slovenije.

UPOŠTEVAJO NAJ SE TUDI DOLOČILA ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU
Pred dnevi je več občin objavilo obvestilo Ministrstva za okolje in prostor (MOP) s pozivom lastnikom zemljišč ob vodotokih II. razreda. Gre za manjše vodotoke, kot so v Slovenskih goricah Globovnica, Velka, Drvanja, Ročica, Rogoznica, Partinjski potok, Brengovški, Stanetinški in Župetinški potok. Osrednja slovenskgoriška vodotoka Pesnica in Ščavnica pa sodita med vodotoke I. razreda. V skladu z omenjenim pozivom je iz teh vodotokov potrebno odstranjevanje odpadkov, opuščenih in odvrženih predmetov, v strnjenih naseljih pa je treba redno kositi brežine in priobalni pas vodotokov. Goloseki ob vodotokih niso dovljeni. Pri odstranjevanju grmičevja in drevja je treba upoštevati določila Zakona o divjadi in lovstvu, po katerih je prepovedano odstranjevaje zarasti ob vodnih koritih v času med 1. marcem in 1. avgustom. Gre za pomembno določilo, katerega še posebej pozdravljajo v lovskih družinah (LD) in srčno upajo, da se ga bo končno začelo spoštovati. V preteklih letih so namreč iz večine slovenskogoriških LD prihajala resna opozorila, da se zakon na veliko krši in da zlasti zgodaj spomladi na veliko sekajo grmovja in drevje ob vseh manjšh vodotokih. Za nameček pa so marsikje tudi na veliko požigali grmišča in stare trave, čeprav kurjenje v naravi ni dovoljeno.

Morda bodo opozorila in kritike iz preteklosti zalegle in bo mali divjadi (poljske kure, predvsem fazani in poljske jerebice) in vsem drugim živim organizmom ostalo vsaj še nekaj naravnih pogojev za preživetje. Dobršen del nekdanjega bogatega naravnega okolja je v obeh največjih dolinah v Slovenskih goricah, torej v Ščavniški in Pesniški sicer uničen, v dolinah manjših pritokov pa se nekaj možnosti za preživetje te divjadi še ponuja. Kako dolgo še, pa je drugo vprašanje, ki lovce in leta v leto bolj skrbi. A ne gre zgolj za divjad in za lovske interese, spremenjene naravne razmere negativno vplivajo tudi na človeka.

Dolina Drvanje spomladi 2021

V občini Benendikt bodo v prihodnje zagotovili več povezovaja na področju kulture, turizma in športa in z novoustanovljenim javnim zavodom povezali vse deležnike s  tega področja. Novi javni zavod bo imel pomembno vlogo pri pridobivanju javnih sredstev na domačih in evropskih razpisih in bo z razvejano dejavnostjo pomagal tudi društvom in organizacijam. Med drugim se bo novi zavod lahko prijavljal na javne razpise, kot so razpisi za družinske in medgeneracijske centre, za projektno učenje mlajših odraslih, na  razpisih agencije za kmetijske trge, podjetniškega sklada LAS-a, pa tudi na razpise za sredstva Evropske unije, za digitalizacijo, posodobitev infrastrukture, čezmejne izmenjave in še vrsto drugih.

Občina po zakonu nima pristojnosti in možnosti za sodelovanje na omenjenih javnih razpisih, zato bo zdaj nova priložnost za pridobivanje dodatnih razvoj sredstev preko Zavoda. Ta bo bo izpolnjeval vse pogoje za prijavo programov in projektov,  s katerimi bodo v občini Benedikt pospešili razvoj na omenjenih področjih in s tem še dvignili kvaliteto življenja v tej podeželski slovenskogoriški občini.