Kraigherjeva ulica 4a, 2230 Lenart v Slov. goricah 08 200 44 53 urednik@ovtar24.si

Kakšne bolezni prenaša divjad?

Gamse še vedno napadajo gamsje garje. Foto: Marjan Toš

Pogini divjadi v Sloveniji 2023:
NAJVEČ BOLEZNI DIVJADI ZARADI NOTRANJIH ZAJEDALCEV

Lovska zveza Slovenije je objavila uradne podatke o poginu divjadi v letu 2023. Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2023 opravili 77 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 50 različnih lovskih družin. Strokovnjaki so pregledali enajst različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, kuna belica, poljski zajec, navadni jelen, jazbec, nutrija, divji prašič, kozorog, bober), različne starosti in spolov. Opravili so tudi preko 100 pregledov in vzorčenj nutrij iz LD Tomišelj, LD Ig in LD Vrhnika. V letu 2023 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams. Kot najpogostejši vzrok pogina v letu 2023 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci. Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Narašča pa število primerov, kjer so vzrok pogina oz. slabega zdravstvenega stanja t. i. septikemične bakterije – bakterije, ki povzročajo gnojenje. Pri gamsih so to primeri gamsjih garij.

Na inštitutu svetujejo redno spremljanje poginov divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring). Pogin divjih prašičev je npr. prvi znak, ki ga opazimo v naravi ob izbruhu afriške prašičje kuge (APK). Po podatkih OIE je okuženih že preko 50 držav sveta. Večino pojavov beležijo v azijskih državah, še vedno pa se s problematiko ukvarja Evropa, kjer je APK potrjena v 13 državah. Seznamu se je zadnja pridružila Švedska.

Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je bil virus visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 v letu 2023 potrjen pri labodu grbcu, črnem labodu, veliki uharica, sivi čaplji, kanji, kokoši, domačem vrabcu, rečnem galebu, navadni čigri, beli štorklji in žerjavu. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, s stiki med pticami, preko njihovih izločkov, preko okužene krme, obutve in opreme.

Dodaj komentar

Pogoji komentiranja

Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Ovtar24.si želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja.

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Ovtar24.si. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Ovtar24.si bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.

Pošlji

Ovtar 24

Kraigherjeva ulica 4a
2230 Lenart v Slov. goricah
08 200 44 53
urednik@ovtar24.si
O nas
Ostalo

Izvedbo spletnega portala je podprla fundacija Journalismfund Europe Local Media for Democracy.

Image