Na območju vasi Novinci, Stanetinci in Župetinci so se v zadnjem času spet pojavili šakali. Domačini jih občasno videvajo, ko se proti večerih približujejo kmetijam in iščejo hrano. Enemu od kmetov so odnesli več tridnevnih majhnih pujskov in mu povzročili precej škode. Na tem območju so že pred leti naredili nekaj škode tako na domačih živali kot tudi na mladičih srnjadi, potem pa je bil skoraj leto dni mir. Enako se dogaja na območju med Zgornjo in Spodnjo Senarsko, kjer v večernem mraku pogosto slišijo njihovo oglašanje, v zgodnjem jutru pa posamezne živali videvajo na relaciji med Dobravo in staro strugo reke Pesnice v smeri proti Gočovi. Med potjo prečkajo regionalno cesto Lenart – Ljutomer blizu nadvoza čez avtocesto. Na tem območju o škodi na domačih živali ne poročajo, so pa snedli nekaj mladičev srnjadi, ugotavljajo v Lovski družini (LD) Dobrava.

V Slovenskih goricah šakalom okolje z obilico hrane očitno prija, saj o njih poročajo iz mnogih LD. Sicer pa so se v Sloveniji šakali prvič pojavili pozimi v letih 1952/53 v okolici Vrhnike, naslednja leta pa na Zaplani, Smastu pri Kobaridu in v Beli krajini. V 80. letih so se začeli redno pojavljati v Istri, od koder so prodirali tudi v osrednjo Slovenijo. Februarja 2008 so na Ljubljanskem barju biologi potrdili prisotnost dveh stalnih teritorialnih družin šakalov. V naslednjih letih se je šakal razširil tudi drugod po Sloveniji. So zelo prilagodljive živali, kot značilni predstavniki družine psov imajo precej podobnih lastnosti kot volkovi in lisice. Šakal je vsejed, prijajo mu mali sesalci, domače živali, mladiči srnjadi (in ostalih parkljarjev) in sezonsko tudi ptice. Tisti, ki živijo v bližini naselij, radi stikajo za ostanki hrane. Na jedilniku imajo tudi sadje. Šakali so najbolj aktivni v mraku in ob zori, živijo v parih in družinskih tropih. Lovci jih lahko lovijo v času lovne dobe med 1. julijem in 15. marcem, tako kot lisice.