Kraigherjeva ulica 4a, 2230 Lenart v Slov. goricah 08 200 44 53 urednik@ovtar24.si

Kaj je lepšega kot komunicirati domovino?

NIna Colarić Cvirn upravlja več kot 12 profilov FEEL SLOVENIA, ki imajo skupaj 1,6 milijona sledilcev. Foto: osebni arhiv

Družbena omrežja so tukaj in vsak od nas ima svoj odnos do njih. Nekateri jih aktivno uporabljamo, drugi zavijajo z očmi samo ob omembi njihovega imena, spet tretji jih absolutno zavračajo in se jim uspešno izogibajo. Vendar ne moremo zanikati, da so družbena omrežja del našega vsakdana in imajo potencial za številne uporabe. Kot vsaka nova inovacija, ki je spremenila družbo, imajo tudi družbena omrežja svoje prednosti in slabosti.

Veliko govorimo o razvoju turizma v naših krajih in družbena omrežja so tista, s katerimi si lahko veliko pomagamo tudi pri promociji turizma. Zato ni naključje, da smo na pogovor ob kavi tokrat povabili Štajerko Nino Colarić Cvirn, magistrico politologije, ki je vodja družbenih omrežij za Slovensko turistično organizacijo (STO). Upravlja več kot 12 profilov FEEL SLOVENIA, ki imajo skupaj 1,6 milijona sledilcev.

Kako bi opisala svoje delo?
NinaPTUJPri mojem delu gre za hiter razvoj in prilagajanje situaciji, trendom, ciljem, saj je STO javna agencija za trženje in promocijo turizma. Več kot 80 odstotkov sledilcev je iz tujine, kar pomeni, da smo krovno odgovorni za promocijo Slovenije in konkuriramo praktično celemu svetu. Komunicirati lastno državo, domovino, je velika odgovornost ko nekaj objaviš, povzročiš tudi neko reakcijo na drugi strani in si dejansko odgovoren za posledice. Primarni cilj je komunikacija Slovenije kot turistične destinacije prek različnih formatov, kreativ in različnih platform ter v skladu s trendi in usmeritvami slovenskega turizma.
Profili STO so se vzpostavljali postopoma in tu gre za zelo specifično komuniciranje na vsakem kanalu posebej. Nagovarjamo različne ciljne skupine in različne ciljne javnosti po državah.

Kako se spominjaš svojih začetkov, ko si se srečala z družbenimi omrežji?
Z njimi se nisem rodila, ampak pripadam generaciji, ki je to tehnologijo pridobila v roke v času študija. Spomnim se, ko smo pred 15 leti začeli vzpostavljati kanale, komunicirati, delati strategije, nismo točno vedeli, kaj in kako, skratka začeli smo vzpostavljati neko komunikacijo. Družbeni mediji so živa materija, ki jo uporablja veliko ljudi, eni manj, drugi več, in temu moraš prilagajati komuniciranje. Tudi moje delo se je zelo spremenilo od mehanskega operativnega dela, ko praktično še nisi mogel vnaprej pripraviti objav in jih razporediti, nisi mogel spremljati poglobljene analitike, nisi mogel nič nastaviti. Sedaj obstajajo številna orodja, ki pripomorejo k učinkovitejšemu in kakovostnejšemu delu pri upravljanju družbenih omrežij.

Spremljaš in poslušaš lahko, kaj drugi govorijo o tebi, in bistveno je, da tudi mnenja uporabnikov uporabiš v svoji promociji. Menim, da je komuniciranje velika odgovornost, saj ko izpostaviš nek turistični produkt ali destinacijo, povzročiš reakcijo, ki je lahko pozitivna ali negativna.

Ali je res Instagram tako pomemben za promocijo turizma?
Menim, da ja, saj če se sistematično lotevaš promocije na Instagramu, lahko dosežeš veliko prepoznavnost in povečano je potem tudi povpraševanje s strani potencialnih turistov. Poznamo namreč številne tako imenovane »instagramatične lokacije«, torej tiste, ki so z deljenjem lokacije na Instagramu poznale zelo prepoznavne in priljubljene.

Ko nekdo reče, jaz želim biti prisoten na vseh družbenih omrežjih in si želim imeti TikTok, kaj mu svetuješ?
Na družbena omrežja se je treba vključevati postopoma, saj pri tej komunikaciji ne gre vse takoj in tukaj, gre za razvoj. Potreben je premislek, kaj želim izpostaviti, ali to obvladam, ali imam čas, vire in ali imam denar. Pred desetletjem se je govorilo, da so družbena omrežja zastonj in da ne potrebuješ ničesar. Včasih je to, če nismo vrednotili svojega časa, res bilo zastonj. Danes je to velik biznis. Naš čas je največja vrednota. Odločiti se moraš, kam namenjaš svoj čas in kaj lahko iz tega iztržiš. Dokler ne preizkusiš, ne moreš vedeti.

TikTok je odličen kanal za številne vsebine, predvsem postajajo družbena omrežja odlični iskalniki in velika konkurenca, saj najdeš na primer dobro lokacijo za kosilo na TikToku. Vsekakor pa moraš spremljati, kaj se o tebi govori na spletu, to moraš nadzorovati in tudi vključiti v lastno promocijo.

Če pogledava našo lokacijo, torej Slovenske gorice. Imamo nekaj lepih točk, ki jih želimo izpostaviti. Povezujemo se v destinacijo Štajerska, vprašanje pa je, koliko turistov si res želimo. Kako ti spremljaš Štajersko?
Menim, da se dobro povezuje, vedno več je inovativnih prebojnih projektov, ki jih je mogoče promovirati tudi širše. Pri tem se mi zdi pomembno, da se lokalno prebivalstvo povezuje med sabo, saj turista ne zanima, v kateri občini se nahaja. Vsekakor ga zanima kaj drugega, na primer, ali je destinacija dostopna s kolesom. Lokalna območja se med sabo povezujejo in želijo neko vzajemno promocijo. Res pa je, da je to območje strnjeno med dvema razvojno hitro rastočima destinacijama, kot sta Pohorje in Moravci, ki imajo ogromno število turistov in tudi prenočitev. Tukaj so številne priložnosti za oddih, kakršnega si turisti v današnjem času želimo – torej doživetij, ki vključujejo oddih in možnost kombinacije urejenosti, nenatrpanosti in gostoljubnosti ljudi. Ključno je, da vključimo našo bogato kulturno dediščino, se povezujemo z lokalnimi ponudniki in pridelovalci ter tako povežemo ponudbo v smiselno celoto. Menim, da so na pravi poti, da se povezuje in s skupnimi močmi promovira tako med domačimi (slovenskimi) kot tudi tujimi turisti. Tu vidim možnost ciljnega povezovanja in tako se prek ciljne promocije pridobi tudi veliko število obiskovalcev, ki želijo tukaj nekaj doživeti.

Kaj so izzivi pri razvoju turizma za lokalno skupnost?
Pomembno je, da si ne zastavimo, da bi nekaj na hitro drastično razširili, saj je treba destinacijo graditi z neko vzajemno promocijo, s trendi, z iskanjem butičnih dejavnosti, ki so v skladu s potrebami turistov. Torej razvoj avtentične ponudbe, kulinarike in kulturnih znamenitosti, ki so vzdrževane ali obnovljene, imajo neko dodatno ponudbo za neko doživetje ipd., se vedno bolj obnavljajo in so vedno bolj odprte in dosegljive javnosti. Zdaj so na primer odprli grad Borl.

Uskladitev promocije mora potekati na večnivojski način, tako prek spleta kot prek drugih medijev, kot so novičarski portali, časopisi, dogodki v živo.

nina kartizija

Tudi tukaj imamo grad Hrastovec, ki bo kmalu prazen. Lokalna skupnost je skupaj s Fakulteto za arhitekturo ustanovila odbor za njegovo rešitev. Konec aprila so študentje arhitekture predstavili zanimive rešitve za ohranitev gradu. Verjetno pa bo težava, kako pridobiti turiste in nagovarjati z različnih področij?
Res je, turiste je treba nagovarjati z vseh področij in uskladiti promocijo na spletu ter tudi na dogodkih v živo in tako povečati prepoznavnost. Letošnje in prihodnje leto se ob drugih področjih promocija usmerja tudi v kulturo in umetnost, kar je dobro, da vaša tematika sovpada z nacionalno usmeritvijo. Osebno se spomnim prenočitve v gradu Grad na Goričkem - čeprav veliko slovenskih gradov ponuja prenočitve, je bilo tam odlično doživetje. Ti posebni utrinki lahko privabijo številne turiste in jim tako omogočijo neko avtentično izkušnjo. Ko prideš na neko destinacijo, je namreč bistveno, da ti pusti neko sled, pa naj bodo to izkušnje z lokalnim prebivalstvom, vodičem, gostincem ipd.

Kakšen pa je tvoj pogled na prihod umetne inteligence in kaj nam prinaša?
Digitalno trženje vključuje to tehnologijo že zelo dolgo. Lani je ChatGPT naredil velik preskok, saj je bil takoj vsem tudi na voljo in šele tedaj smo postali bolj pozorni na stvari, ki jih tehnologija, ki vključuje tudi umetno inteligenco, počne v ozadju. Dejstvo je, da vsi oglaševalski kanali in omrežja ter številne panoge to tehnologijo uporabljajo že dalj časa, več let, tako da ni nekaj drastično novega. Z vidika uporabnosti gre tu za neke vrste pripomočke, ki nam pohitrijo in izboljšujejo pripravo vsebin, idej na področju digitalnega trženja.

Dejstvo pa je, da za uporabo teh orodij (Chat GPT, Midjourney itd.) potrebuješ znanje, saj to, kar pripravi umetna inteligenca, nikoli ne more biti dovolj dobro, če niso dobri ukazi (prompti). Menim, da nam ta tehnologija prinaša napredek na več področjih, vseeno pa ne smemo omejiti ljudi in dela z ljudmi. Kjer bo mogoče, bo to nadomestilo delo ljudi, ki bodo opravljali drugačna dela. Tak je primer Ikee, ki je klicne centre preobrazila v centre za dizajn.

nina cvirn2

Ob družbenih omrežjih in umetni inteligenci imamo tudi še virtualno resničnost. Kaj nas čaka v prihodnosti?
Prihodnost bo takšna, kakršne temelje si bomo postavili sedaj. V nastanku so številne regulacije o uporabi umetne inteligence, kar zadeva družbena omrežja, pa je skrajni čas, da se pogovarjamo tako kot pozitivnih kot o negativnih vidikih uporabe. Na plan prihajajo opozarjanja s strani strokovnih institucij, kaj povzroča pretirana uporaba družbenih omrežij, tehnologije. Menim, da moramo sprejeti odgovornost in tako kot pri onesnaževanju okolja in pretiranem nakupovanju prevzeti odgovornost, kaj se dogaja z našimi odnosi izven uporabe družbenih omrežij. Čas je, da smo kot uporabniki vzgled in prevzamemo odgovornost za naše aktivnosti, naj bo to kot posamezniki ali kot komunikatorji v podjetjih.

Je pa ta čas priložnost, da se ljudje izobrazijo ter da si tudi podjetja zastavijo strategije, kako začeti in kako bo vse delovalo v dobro družbe. Pomembno nam mora biti, da vzgajamo dobre ljudi, dobre otroke in dobre zanamce, ter se moramo zavedati, da je prilagajanje komunikacije drugim ciljnim skupinam nujno.

Pogovoru z Nino Colarić Cvirn lahko prisluhnete v našem podkastu #neokvirjeno na Spotify ali si ga ogledate na YouTube kanalu #neokvirjeno.

Dodaj komentar

Pogoji komentiranja

Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Ovtar24.si želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja.

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Ovtar24.si. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Ovtar24.si bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.

Pošlji

Ovtar24.si

Kraigherjeva ulica 4a
2230 Lenart v Slov. goricah
08 200 44 53
urednik@ovtar24.si
O nas
Ostalo

Izvedbo spletnega portala je podprla fundacija Journalismfund Europe Local Media for Democracy.

Image

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije medijskega portala Ovtar24.si NE sofinancira.