Kraigherjeva ulica 4a, 2230 Lenart v Slov. goricah 08 200 44 53 urednik@ovtar24.si

»Splet so osvojili tudi tisti, ki izkoriščajo naivnost mladih.«

Simona Lilek, vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto na Sektorju kriminalistične policije. Foto: arhiv Policije

Vsako leto v torek v drugem tednu februarja z namenom dviga ozaveščenosti o varni uporabi spletnih tehnologij obeležujemo dan varne rabe interneta. Gre za osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet www.betterinternetforkids.eu, znotraj katere že od leta 2005 uspešno deluje tudi slovenski Center za varnejši internet in točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.

Letos dan varne rabe interneta obeležujemo danes, 6. februarja, posvečen pa je problematiki spletnega nasilja. Že učenci četrtih razredov osnovne šole namreč redno pripovedujejo, da so bili žrtve, povzročitelji ali priče spletnega nasilja, posamezni primeri pa se pojavljajo tudi v nižjih razredih. O stanju na območju Policijske uprave Maribor smo se pogovarjali s Simono Lilek, vodjo skupine za mladoletniško kriminaliteto na Sektorju kriminalistične policije.

V skladu s 15a. členom Kazenskega zakonika so vsa kazniva dejanja z elementi nasilja, storjenega zoper mladoletne osebe, uradno pregonljiva, tudi tista, ki se sicer preganjajo z zasebno tožbo. Tudi dogajanje na spletu – žaljenje, zaničevanje, itd. – ima lahko elemente teh kaznivih dejanj, če so žrtve otroci in mladostniki.

»V preteklem desetletju so v porastu kazniva dejanja v zvezi s posnetki spolno zlorabljenih otrok. To zajema tudi medvrstniško nasilje mladih, ko si mladostnik pridobi fotografijo golega vrstnika in jo širi naprej.«

Splet so osvojili tudi tisti, ki tam prežijo na mlade, ker so ugotovili, da na ta način lažje dostopajo do otrok in mladostnikov. Otroke spolnost zanima, na spletu je dostopnih ogromno informacij, pogosto pa nastane vrzel, ko otroci iščejo odgovore na določena vprašanja. Starši se včasih ne upajo, oziroma ne zmorejo pogovarjati o spolnosti z njimi. Otroci si zato med seboj delijo informacije, ki jih najdejo na spletu. Poleg tega pa njihovo radovednost lahko izkoristijo storilci tovrstnih kaznivih dejanj, ki skušajo na ta način navezati stike z otroki in mladostniki, jih nagovarjajo na spolna dejanja pred kamero ali pa nagovarjajo, da jim pošljejo tovrstne fotografije. Na ta način lahko postanejo otroci žrtve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let ali pa kaznivega dejanja proizvodnje, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. V tej zvezi občasno obravnavamo primere, ko žrtve in storilci prihajajo z območja naše policijske uprave, obravnavamo pa tudi primere, ko gre za žrtev z našega območja, osumljenec pa deluje iz tujine ali obratno, pojasnjuje Simona Lilek, vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto na Policijski upravi Maribor.

Otroci pogosto elektronsko napravo, običajno telefon, prejmejo od staršev kot darilo. Ob pomoči staršev, starejših bratov ali sester pa tudi prijateljev se naučijo uporabljati razne aplikacije in družbena omrežja. Zaradi različnih vzgibov se lahko otroci tudi goli posnamejo, posnetek pa se nekako znajde na spletu. »Pri nas potem poteka preiskava v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja. Ko smo obveščeni o takšnem posnetku, zbiramo obvestila v tej zvezi in ugotavljamo, ali je kdo otroka zlorabil. Lahko pa gre pri objavi takšnih posnetkov za kot posledico nevednosti, naivnosti, napačnih klikov, itn.«

Simona Lilek je izpostavila še primere, ko polnoletne osebe posedujejo fotografije oziroma posnetke spolno zlorabljenih otrok. Ljudje se ne zavedajo v popolnosti, da je deljenje posnetka spolno zlorabljenega otroka kaznivo dejanje, poudari Lilekova:

»Vsak, ki tovrsten posnetek poseduje in ga pošlje naprej, je storilec kaznivega dejanja. Če dobite elektronsko sporočilo s tako vsebino, je obvezna prijava policiji, zagotovo pa takšnega posnetka ne pošiljamo naprej! Naloga Policije v tem primeru pa je, da zberemo vsa obvestila, čemur lahko sledi hišna preiskava, zaseg in pregled elektronskih naprav, itd.«

Policisti in policistke sicer velikokrat ugotavljajo, da starši niso seznanjeni z nevarnostmi, ki prežijo na otroke na družbenih omrežjih. Ne poznajo razsežnosti elektronskih naprav in težav, ki si jih tako otroci kot sami lahko z njimi nakopljejo. Kako naj torej starši, sploh tisti, ki imajo na tem področju manj znanja, pravilno usmerjajo svoje otroke? Ustaviti se je potrebno pri vprašanju »ali moj otrok potrebuje napravo z vsemi dostopi?« Kot primer Simona Lilek navede nakup novega avtomobila:

»Kadar kupimo avto, ga zavarujemo. Enako bi morali ravnati tudi, kadar kupimo telefon in ga podarimo otroku. V tem primeru je potrebno namestiti varnostne programe, ki bodo otroka ščitili pred zlorabami.«

O varni rabi interneta in mobilnih naprav otroke, najstnike, starše in učitelje podučuje spletna stran Safe.si. Na njej lahko tako otroci kot odrasli najdemo koristne informacije in nasvete za uporabo interneta in mobilnih naprav, pa tudi za njihovo neuporabo. Velik problem, ki ga povzroča moderna tehnologija, je namreč tudi nekemična odvisnost od elektronskih naprav, na primer pametnih telefonov.

V izogib tovrstnim težavam v lokalnem okolju predavanja za otroke in starše izvajajo tudi policisti. Na PU Maribor sicer vsako leto organizirajo posvet z naslovom Mladi in kriminal – lanskoletni je bil že jubilejni dvajseti. Nanj vsako leto povabijo strokovne delavce in delavke šol, zdravstva, tožilstva in sociale. Udeleženci vsako leto dobijo kakovostna znanja, si izmenjajo izkušnje in spoznajo aktualno problematiko mladih.

»Mladostniki se med odraščanjem znajdejo pred številnimi križišči, v katerih morajo izbrati svojo pot. Odrasli pa smo v teh zapletenih križiščih tisti, ki jim pomagamo – smo kot nekakšni policisti. Tam smo zato, da jim pokažemo, kdaj je križišče varno prečkati in jih usmerimo na pravo pot proti njihovemu cilju,"

je letos na posvetu med drugim dejala državna sekretarka Helga Dobrin.

V sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Policija vsako leto izvede tudi projekt Kreakcija. Skozi družbeno odgovorno in kreativno akcijo pridobivajo ključne povratne informacije o tem, kako mladi razmišljajo in na kakšne načine jih je mogoče najbolj učinkovito nagovoriti. Po drugi strani pa lahko študenti, bodoči medijski strokovnjaki, s pripravo vsebin na različne teme v povezavi s tveganimi ravnanji tudi mladoletnikov pridobijo dobrodošle konkretne izkušnje na področju odnosov z javnostmi.

Kje in kako pa lahko mladi najdejo pomoč v primerih, ko že pride do zlorabe? Lilekova odgovarja: »Starši morajo otroke vzpodbujati k zaupanju in komunikaciji. Včasih zaznamo, da se je z otrokom nekaj dogajalo, pa najbližji tega niso najbolje prepoznali. Otrokom so ob njim bližnjim osebam – naj gre za starše, starejše sorodnike, učitelje ali druge šolske delavce - na voljo tudi razne (anonimne) telefonske številke, kamor se lahko obrnejo po pomoč. Sicer pa v različnih preventivnih akcijah otroke učimo uporabljati tudi številko 113, da se lahko sami neposredno obrnejo direktno na nas.«

Policisti in policistke so med svojim delom soočeni z različnimi prizori kaznivih dejanj. Ti se jih, še posebej, kadar so vanje vključeni otroci, lahko posebej dotaknejo. Simona Lilek dodaja: »Struktura obravnavanih kaznivih dejanj se je v zadnjih letih zagotovo spremenila. Leta 2000 še denimo nismo obravnavali toliko kaznivih dejanj izvršenih preko spleta, kot danes. V primerih zlorab otrok gre za resnično pretresljive zgodbe, zato imamo znotraj ustanove urejeno psihološko pomoč, na katero se lahko obrnemo v primeru zaznavanja stiske. Velilkorat pa je dovolj že pogovor s sodelavcem, ker se vsakodnevno znajdemo v podobnih situacijah in se nam včasih zdi, da si tako znamo najbolje pomagati.«

Dodaj komentar

Pogoji komentiranja

Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Ovtar24.si želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja.

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Ovtar24.si. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Ovtar24.si bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.

Pošlji

Ovtar 24

Kraigherjeva ulica 4a
2230 Lenart v Slov. goricah
08 200 44 53
urednik@ovtar24.si
O nas
Ostalo

Izvedbo spletnega portala je podprla fundacija Journalismfund Europe Local Media for Democracy.

Image