Gasilec, predsednik, operater: Klemen Potrč z iskrenostjo nad skrhane medsebojne odnose

Ko se je osemletni Klemen Potrč pridružil PGD Sveta Trojica, si ni niti v najdrznejših sanjah upal predstavljati, kam vse ga bo ta pot zanesla. Skozi leta usposabljanj je dosegel gasilski čin višji gasilski častnik, letos pa si je nadel še dva laskava naziva: postal je predsednik PGD Sveta Trojica in predsednik Gasilske zveze Lenart. V novih vlogah se bo osredotočil predvsem na izboljšanje medsebojnih odnosov in povezovanje generacij. Poleg gasilstva je bil nagrajen tudi za svoje delo v Civilni zaščiti. Znanje, pridobljeno na obeh področjih, ga je privedlo do dela v Regijskem centru za obveščanje, kjer je zaposlen kot operater. Ob koncu pogovora Klemen bralce vabi v Voličino, na 50. dan gasilcev GZ Lenart, kjer bo posebna pozornost namenjena PGD Voličina, ki bo prevzelo novo gasilsko vozilo in odprlo vrata v nov gasilski dom.

Od osemletnega pionirja do predsednika zveze desetih gasilskih društev

Leta 2000 se je takrat osemletni Klemen pridružil PGD Sveta Trojica. Sprva je bil pionir, nato mladinec, pripravnik, od leta 2009 pa po uspešno opravljenem osnovnem in nadaljevalnem tečaju operativni gasilec v svojem domačem društvu. Po poti temeljnega usposabljanja je do danes Klemen opravil vse, kar je v naši državi po redni poti na voljo: »Najprej sem postal gasilec, nato višji gasilec, nižji gasilski častnik in gasilski častnik,

letos pa sem napredoval še v višjega gasilskega častnika. To je vrh redne izobraževalne poti. Naslednja stopnja je le še visoki gasilski častnik, za kar pa so najprej potrebna leta izkušenj v vlogi različnih organov Gasilske zveze Slovenije. Tako da bom moral za doseg te stopničke še mnogo let trdo delati.«

Korak ali dva bližje naslednjemu cilju sta ga zagotovo ponesla letos pridobljena naziva. Najprej je postal predsednik PGD Sveta Trojica in nato še predsednik GZ Lenart. Kakšne spremembe mu laskavi vlogi prinašata? Klemen odgovarja: »Kot predsednik (po Zakonu o društvih) načeloma skrbim za finančno-materialno poslovanje, organizacijo, človeške vire ... Operativa in »gasilsko« delo sta poveljniški, predsednik pa je za vse ostalo.« Za trenutek njegova obrazna mimika postane nekoliko resnobna, nato pa z nasmeškom nadaljuje: »Bivši predsednik društva, ki nas je marca žal zapustil, nas je ogromno naučil. Takrat sem bil še tajnik, nam pa je Franci Šuta res zaupal in predajal neke zadeve, tako da mi v društvu prevzem te vloge ni predstavljal strašnega preskoka. Na zvezi pa se vsega učim na novo. Odgovoren sem za celotno zvezo, ki jo sestavlja deset gasilskih društev in ki pokriva nekaj več kot 20.000 prebivalcev.

Seveda mi to predstavlja neko težo na ramenih – svojo vlogo želim čim boljše opravljati. V bistvu gre za neskončno usklajevanje z župani znotraj Upravne enote Lenart. Imamo pa morda vsaj to olajševalno okoliščino, da za zdaj še peljemo program, ki ga je zastavilo že prejšnje vodstvo.«

Na katerem področju je največ prostora za napredek?

»Osebno sem največji problem prepoznal v medsebojnih odnosih. Zaradi osebnih zamer in nekih napak so se pojavile verzeli, ki jih želimo sedaj zapolniti z iskrenostjo in medsebojnim spoštovanjem.Pomembno je, da se zavedamo, kakšen vpliv lahko imamo skupaj. Konec koncev – kot omenjeno – našo gasilsko zvezo sestavlja deset društev, tako da imamo lahko na dogajanja v našem okolju velik vpliv, vendar le, če naš glas zazveni enotno. K temu bo pomagalo prenovljeno in pomlajeno vodstvo. Mlajši člani prinašamo svežino, ideje in zagnanost, medtem ko prejšnja generacija z veseljem predaja svoje bogato znanje in izkušnje. Verjamemo v pomembnost povezovanja generacij, saj le tako lahko gradimo trdno in uspešno gasilsko skupnost.

Dodatne probleme je povzročila pandemija koronavirusa – nismo mogli oziroma smeli organizirati občnih zborov, tekmovanj ali vaj. Zaradi omejitev druženja se je dogajalo, da kateri od predsednikov niso bili (zadostno) obveščeni o aktualnem dogajanju.

Konkretno smo na tej viziji odnosov že začeli graditi – sklicali smo razširjeno sejo, na katero smo povabili celotno gasilsko zvezo, vse poveljnike in predsednike. Na tej seji smo si izmenjali nekaj »skrivnosti«, ki morda še niso bile vsem znane. Takšna bo tudi naša pot za naprej – gradili bomo na iskrenosti ter rednem in popolnem obveščanju vseh članov. Tudi odločitve bomo sprejemali skupaj.«

Kot primer dobre prakse Klemen razloži, da so tri prostovoljna gasilska društva v občini Sveta Trojica povezali pod enotno gasilsko poveljstvo. Določen skupni poveljnik je Jože Fras, bivši namestnik poveljnika GZ Lenart.

»Prej je vsako društvo posebej hodilo do župana, zdaj pa skupaj sprejemamo odločitve in imamo nato tako tudi večjo težo pri županu,« še doda Klemen.

Nagrajen za požrtvovalno delo v civilni zaščiti

Klemen Potrč je leta 2020, tik pred začetkom pandemije, prevzel vlogo poveljnika Občinskega štaba Civilne zaščite Sveta Trojica. V težkih razmerah so uspeli zagotoviti maske in jih razdeliti po gospodinjstvih, izvajali so akcije razkuževanja in sledili drugim ukrepom. S strani Janeza Janše, takratnega predsednika vlade, so za opravljeno delo štirje pripadniki – med njimi je bil tudi Klemen – prejeli spominsko priznanje za požrtvovalnost. Prav tako je bil Klemen za uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči na predlog župana Davida Klobase nagrajen z bronastim znakom Civilne zaščite.

 Klemen je bil za uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči na predlog župana Davida Klobase nagrajen z bronastim znakom Civilne zaščite.

Leto in pol po prevzemu vloge poveljnika Občinskega štaba Civilne zaščite Sveta Trojica je Klemen moral le-to predati naprej. Zaposlil se je namreč v Regijskem centru za obveščanje Maribor, pri čemer ostaja del Civilne zaščite kot administrator GPO, hkrati pa predstavlja nek povezovalni člen tudi med Občino Sveta Trojica in službo.

Delo na telefonski številki 112 odpira srce in ustvarja psihične izzive

Na Regijskem centru za obveščanje v Mariboru Klemen opravlja delo operaterja – sprejema klice na telefonski številki 112 ter jih preusmerja, obdeluje in rešuje, kot narekuje protokol. Sicer diplomirani inženir logistike je veliko uporabnega znanja – razgledanost, veščine komunikacije, računalništva in psihične stabilnosti – pridobil prav skozi delo gasilca in vključenosti v Civilno zaščito. O delu, ki ga opravlja, Klemen doda:

»Klici, s katerimi se soočam, nikoli niso »normalni«. Občutim paniko na drugi strani telefonske povezave, medtem ko poskušam pridobiti pomembne podatke od osebe, ki je lahko poškodovana, panična, opita, pod stresom ... Z vsakim klicem se dodatno usposabljam, pogosto pa moram tudi zaupati svoji intuiciji, čeprav so postopki natančno opredeljeni.«

Osebno mu je najtežja psihološka preizkušnja – tako pri službenih klicih kot v gasilstvu – biti priča nemoči človeka, da bi pomagal oziroma rešil bližnjega. Ob tem še pove, da je njegova največja opora, brez katere mu ne bi uspevalo, njegova žena, ki je prav tako gasilka in tako nekatere zadeve razume bolje, kot bi jih sicer.

 Klemnova največja opora je njegova žena, ki je prav tako gasilka.

Na 50. dnevu gasilcev GZ Lenart bo zasijalo PGD Voličina

V soboto, 27. maja, GZ Lenart in PGD Voličina vabita na slovesnost ob 50. dnevu gasilca GZ Lenart, svečani prevzem novega vozila GVC-1 in odprtje novega gasilskega doma. Klemen povabi:

»Dan gasilcev vsako leto obeležimo pod okriljem enega izmed društev. Običajno tam, kjer imajo še kak dogodek – obletnico, prevzem vozila, gasilskega doma ali kak drug dosežek. Tudi letošnji dan bo obeležen s parado v počastitev, še posebej, ker gre za takšno obletnico. Bomo pa pozornost tokrat v glavnem namenili PGD Voličina, saj je prevzem gasilskega doma in vozila, sploh hkrati, res ogromen dogodek.«