Izkušnja na UCI Gran Fondo: utrujenost, ponos in ciljna črta

V Glasgowu s širšo okolico je med 3. - 13. avgustom potekalo svetovno kolesarsko prvenstvo v kar 13 disciplinah. Na UCI gran fond se je letos pogumno podal tudi Luka Farazin iz Jakobskega Dola, aktiven član Kolesarskega društva Selce, saj je kar hitro padla odločitev, da na največjem kolesarskem dogodku za amaterje v zgodovini ne sme manjkati. Zahtevna trasa ga je presenetila s strminami in ponavljajočimi se klanci, a na koncu je občutek utrujenosti zamenjal s ponosom ob prečkanju ciljne črte. 233. mesto v kategoriji 19-34 let ga ni razočaralo, a njegovi prihodnji cilji že čakajo. Kako je doživljal vožnjo na svetovnem prvenstvu in kakšno so načrti za prihodnost, nam je zaupal za Ovtar24.si.

Kako bi opisali svojo izkušnjo na letošnjem UCI gran fondo svetovnem prvenstvu na Škotskem?

Nova in lepa izkušnja, ki bi jo želel še večkrat doživet.

Trasa prvenstva je izgledala ravninsko, vendar ste omenili, da je bila zahtevna. Kaj je naredilo traso tako zahtevno?

Hja, traso so naredili zahtevno predvsem kratki, strmi in pa ponavljajoči se klančki, kjer si moral vsakič malo pritisnit na pedala, kar je bilo precej izčrpavajoče. Zanimiva izkušnja je bil tudi grob asfalt, ki je bil na delih trase, in po katerem je tudi znano Škotsko podeželje.

Kako ste se pripravljali za 160 km dolgo dirko? Kakšen je bil vaš pristop k treningu in pripravam?

Pripravljati sem se začel nekje 6 tednov pred dirko, ko mi je predsednik KD Selce, Andrej Petrovič, spisal program treninga. K treningom sem se trudil pristopit čim bolj profesionalno oz. disciplinirano tako da sem treniral tudi v slabem vremenu in tudi, ko ni bilo niti malo motivacije. Ampak sem vedel, da če ne bom treniral, potem sploh nima smisla, da hodim na dirko.

S kakšnimi izzivi ste se srečali med samo dirko? Je bilo kaj nepričakovanega?

Na dirki v bistvu ni bilo nič nepričakovanega, nekaj padcev okrog mene in pred mano, katerim sem se k sreči izognil. Še najbolj nepričakovana stvar, v dobrem smislu, se je zgodila nekje na 95 kilometrih, ko sem na enem od kratkih vzponov zagledal slovensko zastavo in slovenske navijače, ki ti tako daleč od doma, dajo malo krila.

Potrebovali ste 4 ure in pol za traso. Kako ste občutili svoj tempo med dirko? Ste bili zadovoljni s svojo vožnjo?

Ko gledam nazaj se mi zdi, da sem vseeno imel kar dober tempo. Mogoče bi brez nervoze in živčnosti pred in med samo tekmo še lahko dvignil tempo. Te občutke prinesejo take dirke oziroma jih izkušnje odnesejo. Mislim, da je v končni fazi moja vožnja vseeno bila v redu, glede na to, da je to bil moj prvi nastop na takšni dirki.

Zasedli ste 233. mesto v kategoriji 19-34 let. Kako ocenjujete svojo uvrstitev? Je izpolnila vaša pričakovanja?

Moje pričakovanje je bilo, da za dirko ne potrebujem kaj več kot pa 4 in pol ure. Ker je to bilo moje prvo svetovno prvenstvo nisem najbolj vedel kaj naj pričakujem in kam bi se lahko uvrstil. Ko sem izvedel za svoj rezultat po končani dirki moram priznati, da nisem bil najbolj zadovoljen. Po analizi celotne dirke pa sem ugotovil, da sem z rezultat vseeno zadovoljen.

Kako bi primerjali to dirko s prejšnjimi tekmovanji, na katerih ste sodelovali? Kaj se je razlikovalo?

V primerjavi z ostalimi dirkami je svetovno prvenstvo seveda dosti težje saj je že trasa bolj zahtevna. Udeležijo se ga samo kvalificirani kolesarji, ki so med najboljšimi amaterji na svetu, kar je seveda drugače kot recimo kvalifikacijska dirka maraton Franja katere se lahko udeleži vsak.

Luka Farazin je aktiven član Kolesarskega društva Selce. Foto: arhiv društva

Kako pomembno se vam zdi udeleževanje na svetovnem prvenstvu za amaterje? Kaj vam to tekmovanje pomeni?

Kot že omenjeno, sem se letos prvič udeležil svetovnega prvenstva in je že to bila dogodivščina in lepa nova izkušnja, ki mi bo koristila za naprej. Želim si in se bom tudi potrudil, da se udeležim tega tekmovanja tudi drugo leto na Danskem.

Kako ste se počutili ob zaključku dirke? Kakšni so bili vaši občutki, ko ste prečkali ciljno črto?

Utrujen ? V trenutku, ko sem prečkal ciljno črto mogoče res nisem bil najbolj zadovoljen sam s sabo. Kljub temu sem hitro dojel, da sem lahko srečen, da mi je s pomočjo donatorjev in družine uspelo, da sem se dirke udeležil, da sem jo odvozil v zamišljenem času in brez poškodb. Predvsem pa sem bil ponosen da sem lahko oblekel dres s slovenskim grbom, tako da so bili občutki na koncu vseeno pozitivni.

Kaj so vaši naslednji cilji v kolesarstvu? Na katerih tekmovanjih bi radi sodelovali v prihodnosti?

Letos še imam namen odpeljati dirko v Šenčurju, drugače pa že bolj razmišljam o naslednjem letu. Odpeljal bi rad Neusiedler See Radmarathon v Avstriji in se ponovno kvalificiral na svetovno prvenstvo, kjer bi rad izboljšal letošnji rezultat. Seveda pa je tukaj še tudi pokal Slovenije z dirkami čez celo leto in pa tudi še mogoče kakšna dirka v tujini.

Člani kolesarskega društva Selce so se letos udeležili maratona v Jurovskem Dolu.