zombi 2

Vpis
Napovedujemo:

Prvi pivovar osrednjih Slovenskih goric

Foto: Nina Zorman Foto: Nina Zorman

Mlajši populaciji je prvi pivovar Osrednjih Slovenskih goric precej znan obraz. Energičen, nasmejan in šarmanten. Matija Kramberger, pevec vokalne skupine IL Divji, bodoči magister farmacije, je svojo strast našel v proizvodnji kraft piva na družinski kmetiji Kramberger, katere glavna dejavnost je sonaravna govedoreja in vinogradništvo. Svojo butično pivovarno je poimenoval KramBrew. Na pogovor je prišel z nasmehom, prikupno pozdravil, v roki pa je prinesel posodo in prijazno vprašal: “Saj lahko kvasovke za kratek čas pustim tukaj, na hladnem? V avtu jih ne smem pustiti, saj je bistveno prevroče.” To je to, si sam pri sebi rečeš, fant je vzel posel skrajno resno.


Vsako leto se pojavi vedno več slovenskih mikropivovarjev, ki si veliko bolj inovativno, raznovrstno in aromatično utirajo poslovno pot. Seveda se na trend zelo dobro odzivajo tudi domači pivoljubci in pivoljubke, ki vedno pogosteje raje posežejo po domačem, lokalno pridelanem hmeljskem napitku. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji registriranih kar 117 podjetij, katere dejavnost je proizvodnja piva. Domače pivo Kmetije Kramberger se trenutno lahko poskusi v Maistrovi kleti na Zavrhu, v Pit-Stopu poleg Vulkanizerstva Dajčman v Lenartu ter v gostilni Ž v Zamarkovi. Točeno pivo pa bo teklo v potokih na odličnem Trojica festu, ki je pred vrati.

Kako se ti je porodila ideja o lastnem pivu?

To je bila dolgoletna želja. Leta 2017, ko se je poročil moj brat, sva naredila za njegovo poroko domače pivo. Tisto je bila bolj instant varianta, takšna ko samo v vodi razredčiš koncentriran slad in dodaš kvasovke, pustiš 14 dni fermentirat in izdelek je končan. Potem sem imel željo, da bi kdaj naredil pravo pivo. Preko očeta sem prišel v kontakt z avstrijskim pivovarjem Georgom Pockom, iz družinske pivovarne Pock Bier iz Cmureka, ki je, na mojo srečo, ravno v tistem času iskal pomočnika pri proizvodnji. Ponudil mi je delo in jaz seveda z željo po tem, da bi bil pivovar sem to priložnost takoj zagrabil in zdaj že 3 leta ob študiju v Grazu, delam pri njem. Vedoč, da se želim naučiti pivovarske umetnosti, mi je vse postopke varjenja zelo natančno predstavil, za kar sem mu neizmerno hvaležen. Lani med prvim valom epidemije, ko je fakulteta bila zaprta, sem imel obilico časa sestaviti načrt za svojo lastno malo pivovarno, pri kateri mi je zelo pomagala celotna družina. In zdaj sem začel, zaenkrat s 150-litrsko napravo.

In kako dolgo traja proces?

Proces varjenja traja približno 12 ur. Prvo se kuha ječmen, na različnih temperaturah. Ta interval traja nekje 2 uri, potem se ječmen odcedi, da se pridobi čista pivina, bogata s sladkorjem. Tudi to traja nekje 2 uri. Ko imamo to čisto pivino pa pri različnih temperaturah dodajamo hmelj. Tista grenkoba, ki jo želimo izvleči iz hmelja, se dobi pri vrenju, katero mora prav tako trajati približno 2 uri. Različne sadne, zeliščne in tropske arome se iz hmelja pridobijo v postopku ohlajanja pri nižjih temperaturah. Nato še dodam kvasovke, jim zaželim dober tek (smeh) in fermetacija se prične.

Potem pa pivo zori?

Ja. Primarna fermentacija v hladilnem bazenu traja približno en teden, sekundarna v flaškah ali sodčkih pa še vsaj dva tedna. Starejše kot je pivo, bolj kot zori, boljše je. Ampak tukaj je treba paziti tudi na to, da je to pivo nefiltrirano in da nima tako dolgega roka trajanja filtrirano iz pločevinke ali steklenice. Če se pivo primerno skladišči v temnem prostoru, na zmerni temperaturi, lahko zdrži tudi več kot pol leta. Kar je izjemnega pomena je tudi to, da se vse dela izjemno sterilno, saj ne sme priti do kakršnihkoli infekcij.

Varjenje piva je bilo že od nekdaj prava umetnost. Seveda pa ima tudi kemija veliko opraviti s samim postopkom. Tako združuješ tudi znanje iz študija farmacije?

Ja, tudi nekaj kemije je zraven, sigurno. Predvsem to pri kakšnih temperaturah delajo encimi, ki so zelo pomembni za pridobitev sladkorja, iz ječmena, saj razgrajujejo škrob v enostavne sladkorje. Ker je pivo pijača, ki ne sme vsebovati škroba se ta lahko zelo enostavno preveri z dodatkom jodovice, ki se ob prisotnosti škroba pobarva vijolično, v nasprotnem primeru pa temno rjavo. Kvasovke nato te sladkorje pretvorijo v alkohol in CO2. Tudi priprava in kvaliteta vode je pri varjenju različnih stilov piva izjemnega pomena. Ne sme bit pretrda, mora biti res zmerno mehka z čim manjšo količino primesi. Prav tako se mora uravnavati vodni pH, ker imajo tudi encimi neki pH optimum, pri katerem lahko maksimalno učinkovito delajo. Tako da ja, je nekaj kemije vmes.

Osnovni sestavini piva sta ječmen in hmelj. Za ječmen v Slovenskih goricah ni problem, kaj pa hmelj?

Letos smo zasadili 50 sadik hmelja tudi na naši kmetiji in sicer Savinjski golding, Auroro in Celeio. Zdaj smo največji hmelarji v Lenartu (smeh). Uporabljam izključno slovenske sorte. Slovenci smo tudi eni največjih izvoznikov hmelja, predvsem teh sort, ki so prisotne praktično v vseh pivih. Zadnja leta pivovarji zelo eksperimentirajo z novimi hmeljskimi hibridi, ki se vedno bolj uporabljajo na slovenski craft sceni pri proizvodnji pale alov, stoutov, IPA in tako dalje. Ti hmelji so tudi bistveno močnejši v grenkobi, sadnih in tropskih aromah. Kot primer takšnega hmelja sta sorti Styrian Wolf in Styrian Fox. Od tod tudi ime mojih sort piva, FOX in WOLF.

Za koliko litrov zadošča tvoj novi nasad hmelja in kdaj se pričakuje, da bo prva bratva?

V povprečju se iz ene sadike, če je dobro leto, pridobi pol kile hmelja. V kolikor bo dobra letina, bom iz tega lahko zvaril 10 tisoč litrov domačega piva. Računam, da bo prva bratva konec avgusta, začetek septembra. Glede na trenutne vremenske razmere sem sicer malce skeptičen, ampak upam, da bo izplen dober.

Kako je s samo vzgojo hmelja? Je zahteven, gre za trajnico?

Hmelj je zelo občutljiv na peronosporo. Ekološko se lotiti hmelja je izjemno težko. Veliko je odvisno tudi od sort, recimo Aurora je bolj odporna kot Celeia in Savinjski golding. Tla morajo biti vlažna, potrebuje dosti gnojenja, dosti dušika. Toča ga v trenutku uniči. Pogovarjal sem se s hmeljarjem iz Žalca in je rekel, da je lansko leto bilo, kar se kvalitete tiče, najboljše v zadnjih desetletjih. Hmeljišča so trajnice in so lahko stara tudi po več 10 let.

Jeseni se hmelj odreže, korenine pa ostanejo. Tudi, ko hmelj sadiš, se more več centimetrov v zemljo saditi, da se lahko korenine zasidrajo, saj je tako tudi manj občutljiva na sušo. Ko je »trgatev« hmelja, se korenine zasipajo in se spomladi odgrnejo. Pozeba v bistvu ni niti vplivala na hmelj. Babica mi je pripovedovala, da so tudi naši sosedje hodili na bratvo v Žalec. Tudi ta prijatelj hmeljar, je povedal, da je bilo včasih po več kot 50 ljudi na njihovem domačem dvorišču, kjer so ročno prebirali hmelj.

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?

Moja želja in namen je, da bi šel vsaj do 300-litrske naprave. Trenutno imam 150-litrsko, kar se sicer sliši veliko, ampak ni, če so odjemalci (smeh). Želim si tudi, da bi to bila druga dejavnost, poleg govedoreje in dopolnilne dejavnosti predelave, klanja in prodaje svežega ekološkega mesa, ter mesnih izdelkov. Na naši kmetiji se med drugim ponujamo tudi ekološko bučno olje, aronijin sok, gibanico, vino ter gaziran sok rumenega muškata po imenu Brizgec. Dela ni malo, vendar nas vso to delo neizmerno veseli.

Se bodo FOX-u in WOLF-u pridružili tudi novi okusi?

Glede na zelo dobre odzive sem začel razmišljati tudi o širjenju ponudbe. Računam, da bodo novi okusi luč sveta videli letos jeseni. Ideja je tudi temni lager za hladne zimske dni ob kaminu.

Slovenske gorice bodo začele hoditi po poti spreminjanja miselnosti: ko se pride v gostilno, se pije Fox ali Wolf! Ga boš poskusil/a?

Nazadnje urejeno: sreda, 16 junij 2021 19:01
+27
°
C
H: +29°
L: +15°
Lenart v Slov. goricah
Sunday, 27 June
Poglej 7-dnevno napoved
Mon Tue Wed Thu Fri Sat
+33° +34° +32° +26° +19° +24°
+17° +17° +18° +14° +15° +13°

oglas ovtar