zombi 2

Vpis
Napovedujemo:

Čarovnija, ki se zgodi na odru, je vredna vsega truda in odrekanj!

Učiteljice: Ana Vurcer, Andrea Paškvan in Silvia Ivić. Učiteljice: Ana Vurcer, Andrea Paškvan in Silvia Ivić.

Ano Vurcer sem prvič srečala pred trgovino Jako v Lenartu. Postavna ženska, oblečena v športna oblačila Jako, z rdečo šminko, ki je še bolj poudarila njen nasmeh. Okoli nje so se smukali moški, ki so se, sodeč po izrazih na obrazu, odlično počutili v njeni družbi. Ana je prijazno klepetala, in se ob prošnji za fotografijo nemudoma odzvala. Ko sem jo od daleč opazovala, me je prešinilo, da marsikdo verjame, da ima vse na svetu: lepa, nadarjena, ima sanjsko službo in popolno življenje. Fotografije na Instagramu in Facebook ustvarijo podobo zapeljive fatalke, a ko se z Ano pričneš pogovarjati, ugotoviš, da je povsem preprosta ženska, z jasnimi cilji, izpiljeno samokontrolo in disciplino. Ni le ženska v kratkem krilu in rdečo šminko, temveč je tudi oseba, ki je za svoje dosege ogromno tvegala in žrtvovala ter marljivo vadila na violini, da ji je uspel prodor na glasbeno sceno.

Ana Vurcer prihaja iz Trnovske vasi in je že slabih osem let del glasbene skupine Učiteljice. Bojan Dragojević, ki je skupino ustvaril in jo vsa leta tudi uspešno vodi, je dejal, da so Učiteljice tri mlade, nadarjene, lepe in izobražene ženske. »Z Dušanom Bačićom jim stojimo ob strani in ravno to loči "Učiteljice" od drugih bendov. Mladost, izkušnje, lepoto in vrhunsko glasbo smo združili v eno izjemno kombinacijo, ki jo zdaj vsi imenujemo "Učiteljice", je dejal Dragojević. Čeravno se Ana med pogovorom nikoli ni kitila s številkami so te resnično presenetljive za naše razmere: več kot 220 milijonov ogledov na You Tube kanalu, več kot 20 singlov, ki so med drugim bili posneti tudi v sodelovanju z Jasminom Stavrosom, Nedo Ukraden, s Severino in Tarapana bendom. Nastope so imele v 8-ih državah in nastopile v dvorani z več kot 20.000 poslušalci! Ana Vurcer je del neverjetne zgodbe o uspehu, ki se je čisto po naključju začela pisati leta 2014, ko je zagledala na internetu oglas za avdicijo v Zagrebu.

Že v glasbeni šoli sem želela igrati vse ostalo, kot pa le klasiko
Ana je zelo hitro ugotovila, da je glasba tisto, kar jo navdihuje. Prvi glasbeni nastop na violini je odigrala v nižji glasbeni šoli na Ptuju, ki jo je tudi uspešno zaključila. Solo petja se ni posebej učila, je pa obiskovala glasbeni zbor in že kot majhna deklica pela na raznih dogodkih in slavjih. »Zame je bilo takrat v glasbenih šolah preveč klasike, zato nisem želela nadaljevati šolanja v tej smeri. Klasika me nikoli ni toliko zanimala. V tistih časih je bila rdeča nit igranje klasičnih del, posluha za kaj drugega sploh ni bilo, jaz pa sem želela igrati vse ostalo. Zato sem se morala dosti bolj sama angažirati, da sem lahko igrala tisto, kar me je res navdihovalo in veselilo,« o svoji začetkih pripoveduje Učiteljica Ana Vurcer. Po končani srednji šoli je oklevala v katero smer nadaljevati študij.

Že ob odločitvi kaj bom študirala sem gledala na to, da bom imela vikende proste. Moja mama, ki dela v zdravstvu, je vedno delala. Oče, ki pa je bil učitelj, je bil vikende prost, tako da je na nek način tudi odtehtalo, da sem se vpisala na študij razrednega pouka v Maribor. Želela sem poklic in službo, da bom vikende prosta, da bom lahko nastopala. Ker dejstvo je eno: v Sloveniji so redki glasbeniki, ki živijo samo od glasbe. In tako sem tudi računala na redno službo in da bom potem še nastopala, saj to najrajši delam,«

pove Ana in nadaljuje: »Ko sem študij razrednega pouka uspešno zaključila, sem dobila službo v eni izmed osnovnih šol v Ljubljani, kamor sem se odselila in tam živela pet let in pol. Dokler ni nekega večera na internetu zagledala oglas za avdicijo... Oglas, ki ji je popolnoma spremenil življenje.

Pogumno se je prijavila na avdicijo za ženski band
Iz Ljubljane v Zagreb. Kako je Ano lahko premamil en sam oglas, ko pa je, lahko bi dejali, že takrat imela vse? Imela je stanovanje, redno službo, fanta,... kako to in zakaj jo je en sam oglas tako zelo premamil Ana pove: »Na internetu sem mi je pojavil oglas, da se pripravlja avdicija za ženski band. In takrat se mi je zdelo O glej, to bi bilo spet nekaj novega, nova izkušnja... Po Hrvaškem sem že prej veliko nastopala s pevko Mili iz Dornave. O avdiciji sem tudi vprašala Mili kaj misli o tem ali naj se prijavim. Takoj je odvrnila: »Da, seveda se moraš!« Mili je tudi šla z mano. In ko sem bila izbrana sem najprej eno leto opravljala oboje: bila sem učiteljica v osnovni šoli in redno hodila na vse nastope in ostale obveznosti, ki smo jih imele kot glasbena skupina Učiteljice. Seveda je ekipa Učiteljic imela smele načrte in cilje, vendar nismo vedeli kako se bo stvar razvijala. Po duetom z Jasminom Stavrosom, nato še s Severino, smo doživele pravi bum, stvar se je razživela in enostavno nisem več zmogla obojega. Prišel je čas odločitve: ali bom ostala v šoli ali bom dala šolo na stranski tir in bo kar bo,« odločitev ZA glasbeni svet opisuje Ana.

Svojo karierno pot je negovala že od 15. leta
Pogovarjati se z Ano je prijetno in hkrati zanimivo. Ob pripovedovanju deluje včasih zadržana, drugič skrivnostna, a ko prične govoriti o nastopih, o glasbi, igranju in občutku, ko je na odru, takrat se na njenem obrazu prižge poseben čar. Takrat ti Ana nehote pove veliko več o sebi in prodre s tem čarom globlje, kot sogovornik pričakuje. Ko pripoveduje o svoji glasbenih začetkih, žari: »Aktivno nastopati in sodelovati z glasbeniki sem začela nekje s petnajstimi leti. Bilo je čisto spontano! Nekdo je potreboval violino in jaz sem odigrala svoj del. Spekter mojega igranja je bil zares izjemno širok: igrala sem pri od folklornih skupin, rock bandov, narodnozabavnih skupin, sodelovala sem tudi z romskimi bi mi bilo pisano na kožo. Že leta 2009 sem igrala na nastopih z Nedo Ukraden. Istega leta sem bila z Omarjem Naberjem tudi na Emi. V teh koncih smo ustvarili glasbeno skupino Glissando – Denis Čuček (kitara), Vanja Čuček (klavir) in jaz na violini. Na svoj edinstven način smo preigravali instrumentalne priredbe svetovnih in domačih “zimzelenih” skladb v klasični preobleki s pridihom “jazz-a” in ljudje so nas lepo sprejeli. Prišla je tudi priložnost in igrala sem za slovensko vojsko in tako smo igrali na raznih državnih proslavah. Ko sem živela v Ljubljani sem zelo dosti nastopala s Tamburaško skupino Podstenci katere vodja je Ivan Črnkovič. Zanimivi so tudi spomini, ko smo z romi igrali na ameriškem veleposlaništvu, saj je bil takratni ambasador navdušen nad njihovo glasbo! Lahko rečem, da smo igrali po skoraj celi Sloveniji z raznimi skupinami,« se spominja Ana večletnih nastopanj po vsej Sloveniji z raznimi skupinami in doda: »Joj, koliko ljudi smo spoznali, to je bilo res super in zanimivo!«

V želji po odkrivanju še neznanega, spoznavanju novih svetov in ljudi, entuziazmu in pogumu, da vstopi v svet šovbiznisa violinistka Ana govori s ponosom in hvaležnostjo. Hvaležnostjo, da se ji je ta priložnost ponudila in izbrala njo, da lahko vse to okusi in doživi. »Ko sem prišla do točke, da sem se morala odločiti ali bom ostala učiteljica v osnovni šoli ali Učiteljica na glasbenem odru je bila po premisleku odločitev hitro jasna. Diplomo imam in ta ostane, takšna izkušnja pa je samo enkrat v življenju.

Še sedaj vem, da sem se pravilno odločila, saj gre za šolo življenja, saj tega nikjer ne moreš dobiti. To tudi rada delam in mi je zanimivo. Ta priložnost mi je dala možnost, da se lahko ukvarjam samo z glasbo – to, kar najraje in najbolj srčno počnem v življenju,« obrazloži svojo presojo.

Kako izgleda svet šovbiznisa?
A vendar svet šovbiznisa ni samo blišč, udobno življenje in popolne fotografije, ki nas očarajo iz socialnih omrežjih... Kako potekajo njeni dnevi zadnjih dobrih sedem let in kako je sodelovati z najbolj znanimi estradniki Balkana pa je Ana povedala: »Vsi so ljudje, tako kot vsi mi. Ljudje jih gledajo skozi druge oči. Priznam, da so nam na začetku kariere ogromno pripomogli k večji prepoznavnosti, saj je bil tudi eden izmed ciljev, da nas v čim krajšem času spozna čim več ljudi. Ko imaš duet s Severino te spozna celi Balkan. Da pa tebe spozna celi Balkan brez Severine se pa moreš strašno potruditi. Imeli smo super ekipo, super pesmi in tako jih je tudi pritegnilo, da so se odločili za sodelovanje z Učiteljicami. Naša šefa sta glasbena producenta v Beogradu in sta že prej sodelovala z njimi, zato je bilo tudi lažje stopiti v kontakt. Priznam pa, da smo tudi me bile neizmerno vesele in neučakane, da smo lahko osebno spoznale zvezdnike, ki smo jih opazovale preko televizije ali radia. Ampak tudi vse te izkušnje so bile samo pozitivne. Tudi sedaj se videvamo in imamo skupne nastope. Tudi oni so samo ljudje, ki imajo isto probleme, kot vsi ostali. Sicer pa so se naši delovniki popolnoma spremenili, tako kot vsem, zaradi epidemije. Pred korono pa smo imele že ustaljene cikluse. Vaje imamo v Zagrebu. Razdalje ti sčasoma postanejo povsem normalne in se jih da tudi enostavno premagovati, saj to omogočajo dobre povezave. Tako smo se že natrenirale, da se nam sploh ni problem voziti 6, 7, ali 9 ur. Smo zelo uigrana ekipa in smo že vse dodobra naštudirali: kdaj se gre na katero mejo, koliko prej moramo biti tam... zavedamo se, da moramo ob določeni uri priti na tonsko vajo in da kljub zastojem ali prometnim nesrečam moramo biti tam.

Da se ne bi pojavili na dogovorjenem mestu - to za nas ne obstaja. Ni profesionalno. In to moraš vzeti v zakup, da si ob določeni uri tam in da se voziš cel dan. Če si ti drema pač spiješ kavo in greš dalje. Punce smo se že naučile, da se uredimo kar v avtu. Moraš, saj ni časa in prilike. Navadiš se. V osmih letih nismo niti enkrat odpovedale nastopa! Niti enkrat nismo zbolele. Nikoli nisem bila prehlajena, poškodovana. Moraš se čuvati, in enostavno ne izzivaš. V mislih imam precej adrenalinske športe in podobno: jaz prva leta sploh nisem hodila na smučanje, da ne bi staknila kakšne poškodbe. Ker če si zlomim roko to pomeni, da cela ekipa nima dela vsaj 3 mesece, kar pomeni tudi finančni izpad. To pomeni odgovornost za celo ekipo.

Seveda si od nastopov utrujen, neprespan, te bolijo noge, imaš utrujeno grlo. Zato se v ponedeljek in torek poskusiš dodobra spočiti in naspati, skrbiš da ti ne pade imunski sistem in da se zregeneriraš. V sredo že vemo kam gremo za vikend in tako se pričneš pripravljati. Urediti moraš tudi kakšne stvari doma, pojavijo se promocije ali medijske stvari. Petek in sobota sta rezervirana za nastope in potem je tu že nedelja, ko se vračamo domov. In to je ciklus. En teden, mesec, leto in tako je to že slabih osem let.«

Svet, v katerem se nahajamo, pomembno vpliva na iskanje, prepoznavanje in reprezentacijo pomenov in smisla človekovega obstoja. So mesta izrekanja najpomembnejših »resnic« o svetu in nas samih. Govorijo o tem, kdo smo in kaj naj bi bili, da se bomo skladali s podobami, zavezujočimi za naš čas in skupno globalno vas. Učiteljice ste, kjerkoli se pojavite, kot iz škatlice. Kako jim to uspeva in kaj to pomeni pa Ana obrazloži: »To je del sveta glasbe: da si izpostavljen javnosti in da si težko privoščiš, da na primer prideš na nastop z mastnimi lasmi. Je del posla: da imaš visoke pete, se potrudiš da dobro izgledaš, se ne zrediš na primer za 20 kilogramov in da si prijetnega videza. Učiteljice smo tri punce in na nek način moramo biti tudi privlačne, vendar v mejah okusa. Nikoli se nismo slikale gole ali pa razgaljene, nismo imele afer po tabloidih... nikoli si nismo niti želele, da na tak način pridobivamo publiko ali medije. Na začetku smo se odločili, da želimo, da nas imajo radi ljudje od 5-let pa vse do 80! Lahko bi dejala, da smo »družini prijazna« glasbena skupina. Naš namen je delati dobro glasbo, da nas imajo ljudje radi in da lahko nastopamo vsepovsod. Kajti, ko prideš na slab glas, nisi več zanimiv. Občina te bo težko najela za občinski praznik, če si tri dni prej bila na naslovnici rumene revije napol gola,« o medijskem pojavjanju in nastopanju obrazlaga Vurcerjeva. Glede ekipe, ki jo spremlja na snemanjih in koncerti pa pove: »Seveda imamo ekipo, ki skrbi tudi za naš videz. Imamo tudi dva v Beogradu, ki nam pišeta pesmi, tam tudi snemamo pesmi. Vsa produkcija je v Srbiji, saj so po mojem mnenju 20. let pred nami, tako visok nivo imajo. Če se snema videospot imamo vso potrebno ekipo, ki poskrbi, da je izdelek na koncu res profesionalen in vrhunski: frizerko, vizažistko, modne oblikovalce itd. Na začetku so nam pomagali tudi za nastope, potem pa vedno manj. To pa tudi zato, saj večja kot je ekipa, manj mobilna in hitra je, ko greš na nastope. Punce smo se hitro učile, tako da se sedaj znamo same našminkati, narediti frizuro in primerno obleči. Moram reči, da se super razumemo in tako trenj skorajda ni. V osmih letih se ogromno naučiš tudi okoli tega.«

Playbacka na njihovih koncertih NI
Tisti, ki hodijo na njihove koncerte jih obožujejo, saj so energični in polni energije. Drugi se norčujejo iz te glasbe, češ, a je to sploh kakšna muzika. Tretji so za njih sicer slišali, a jim ni bilo mar, saj jih nič v zvezi z estrado ne zanima. Mednje sem sodila tudi sama. Ampak bolj ko sem se z Ano pogovarjala, bom sem jo spoštovala v delu, ki ga opravlja. Laično bi dejala, da so njihovi koncerti bolj ali manj playback, a Ana me tudi tukaj preseneti: »Vsi naši koncerti so odpeti v živo. Dobile smo tudi že vprašanje ali sploh znamo peti. Da, vse tri znamo peti in igrati. Tudi Andrea in Silvia sta talentirani in obvladata glasbo. Nikoli nismo bile samo manekene, je pa seveda plus, da tudi dobro zgledaš, da si dopadljiv,« mirno obrazloži Ana, ki violino vrti že dobrih 28. let.

Oboževalci ji sledijo tudi na socialnih omrežjih
Ana Vurcer ima na socialnem omrežju Instagram preko 40.000 sledilcev, na Facebooku ji sledi preko 10.000 ljudi. Na fotografijah in videoposnetkih beleži svoja potovanja, utrinke iz domačega vrta ali čudovite fotografije iz profesionalnih slikanj. Je tudi ambasadorka nemške športne opreme Jako, s sedežem v Lenartu, opazili smo tudi sodelovanja z optiko Oculus iz Maribora, About You in še kakšna bi se našla. Zakaj se je odločila tudi za delo t.i. infuencerke pa Ana odkrito pove: »Socialna omrežja so postala zelo močno orodje. Najraje se sicer pojavljam kot glasbenica, pevka, violinistka in članica Učiteljic in da se piše o naši glasbi. Res je, da iz leta v leto popularnost socialnih omrežji raste in da ogromna masa ljudi ure in ure preživlja na socialnih omrežjih. Tako so tudi poslovneži ugotovili, da se na tak način da priti do velikega števila ljudi. Če si priljubljen in če imaš občinstvo je tudi njim v interesu, da sodelujejo s tabo in da lahko preko tebe obveščajo določeno populacijo o njihovih izdelkih. Z Bogdanom Šuputom, ki je direktor podjetja Vita Šport in je ekskluzivni zastopnik nemške opreme Jako v Sloveniji, sodelujem že preko 4 leta. Ponudb za sodelovanje je res veliko, vendar moram tudi sama preizkusiti/poskusiti izdelek, da lahko za njim stojim. Če v nekaj ne verjamem, potem tega tudi ne morem reklamirat. Sem tudi športnica po duši, že prej sem vedno imela rada šport in so me te stvari zanimale, zato mi je bila ponudba športne opreme Jako zanimiva. Gre za kvalitetno firmo, ki ima kvalitetne stvari, vidiš, da je super in tako mi tudi ni težko stati za temi stvari. Tako smo celo z Učiteljicami v opremi Jako posnele videospot za pesem Šlag, ki si ga je ogledalo preko 6,5 milijona ljudi. Dobila sem tudi ponudbo za alkoholno pijačo, vendar sem jo morala zavrniti, saj nisem pristaš alkohola, niti ga ne pijem dosti. Včasih tudi dobim ponudbo iz lokalnega okolja in v kolikor se lahko poistovetim z izdelkom mi sploh ni težko, da tudi na tak način pomagam do promocije.

Glasbeniki vedno znova izpostavljajo, da so na domačih tleh najlepši nastopi, a hkrati tudi najtežji. Ano Vurcer, ki zelo rada nastopa v domačih krajih, bomo lahko videli v petek 13. avgusta, ko bo s skupino Učiteljice nastopila na Agatini noči, ki se bo odvijala na lenarški Poleni. Ana vse oboževalce vabi, da pridejo na koncert, po koncertu pa si bodo vzele čas tudi za fotografiranje, kratek klepet in avtogram. Ana je med epidemijo najbolj pogrešala nastope, kontakt s publiko, potovanja in dogajanja, ki smo ga bili navajeni. Na vprašanje, kaj je najlepše za glasbenika v njegovi karieri oziroma kaj ti najbolj ostane v spominu pa z navdihom in zanosom obrazloži:

Vedno mi je najlepše, ko stopimo na oder in vidim polno ljudi. Ko vidiš, da so ljudje prišli zaradi nas. To mi je vedno top. Da nas slišijo, vidijo... to je par tisoč ljudi! Ko pojemo pesmi, teh par tisoč ljudi skupaj z nami poje, se objema in veseli. Pojejo tudi brez nas, saj poznajo naše pesmi. To je hrana za dušo! In zaradi tega te potem še bolj žene naprej, da prideš, da greš in ti nič več ni težko. To je kot neka čarovnija! Ko prideš z odra te ljudje čakajo v vrsti, da bi se slikali s tabo, tudi to so zelo lepi trenutki. Skupine otrok čakajo, samo da nas vidijo. To so stvari, ki se ne morejo meriti z denarjem – da par tisoč ljudi čaka, da prideš na oder. Pa najsi pridemo v Nemčijo, Švico, Makedonijo, Hrvaško ali Slovenijo. To so najlepše stvari, ki jih je tudi zelo težko opisati z besedami. Ko občutiš je pa občutek fantastičen!

Nazadnje urejeno: četrtek, 05 avgust 2021 17:40
+27
°
C
H: +29°
L: +15°
Lenart v Slov. goricah
Sunday, 27 June
Poglej 7-dnevno napoved
Mon Tue Wed Thu Fri Sat
+33° +34° +32° +26° +19° +24°
+17° +17° +18° +14° +15° +13°

oglas ovtar