zombi 2

Vpis
Napovedujemo:

Šikerjeva gostilna v Močni je nasitila in odžejala prve furmane že leta 1870

Nataša Cotar je nosilka šeste Šikerjeve generacije. S partnerjem Markom se na veliko trduta in snujeta drzne projekte. Foto: osebni arhiv Nataša Cotar je nosilka šeste Šikerjeve generacije. S partnerjem Markom se na veliko trduta in snujeta drzne projekte. Foto: osebni arhiv

Zunanji detajli gostilne 7Mar tudi vam poskoči srce, ko vas tujci povprašajo, od kod prihajate, in ob odgovoru, da iz Slovenskih goric, odgovorijo: »Aaaaa, Šiker! Tam se res odlično je!« Preprosto postaneš ponosen! Vesel, da znajo ceniti naše ljudi, njihov trud in izvrstno lokalno kulinariko, ki jo že več kot 150 let ponujajo Šikerjevi nad čudovitim jezerom Pristava v kraju Močna, kjer se svobodno sprehajajo beli labodi in kjer ti ob pogledu z njihove terase duša šepeta La vita è bella.

Ob pogovoru z Natašo Cotar, s šesto generacijo Šikerjevih, ki je pogumno prevzela vajeti vodenja, začutiš tisto domačnost in pristnost, ki ju odražajo tako družina kot njena ekipa, ko stopiš skozi mogočna lesena vrata Gostilne Šiker. Sprejmejo te spoštljivo, prijazno in po potrebi s kančkom humorja, kar obisk njihove gostilne naredi še bolj prisrčen. Ko belo pogrnjeno mizo začnejo krasiti umetnije iz njihove kuhinje in ko začneš z razvajanjem brbončic, ostaneš skorajda brez besed. Vsi presežniki so odveč. Preprosto si srečen. A loviti ravnotežje med delom in družino, med skrbjo nad večstoletno tradicijo in sodobnim svetom, ni mačji kašelj.

Kako vam uspeva loviti ravnotežje med vodenjem gostilne in hotela ter družino in materinstvom?

»Gostilniški« način življenja je poseben, sploh pri nas, ki živimo in delamo na istem mestu. Vendar vsaka stvar v življenju potrebuje nek čas, in ko se družina razširi, se je treba prilagoditi in nekatere stvari spremeniti. Pri nas za gostilno skrbim jaz, za hotel moj partner Marko. Seveda je vse prepleteno in je težko narediti strogo črto, pa to niti ni namen, saj se v življenju stvari zmeraj spreminjajo in lažje je, če se s tem ne obremenjujemo preveč, če ohraniš mirnost, vztrajnost in dobro voljo, se na koncu vse »poklopi«.

hotelHotel Šiker B&B

Ali menite, da bodo vaši otroci nadaljevali tradicijo?

Otrokom želimo najboljše in kot mami mi je najpomembneje, da otroci najdejo svojo pot, na kateri bodo zadovoljni in bodo uživali v tem, kar bodo počeli na poslovni in zasebni poti. Če se odločijo nadaljevati to družinsko tradicijo, jih bomo vsekakor podpirali in spodbujali, enako bomo storili, če se bodo našli v čemerkoli drugem. Tako se zdaj res ne obremenjujemo s tem, kdo bo kaj prevzel, ampak preprosto uživamo v tem trenutku.

Kako velika je vaša ekipa, ki stoji za vami?

Pri nas je redno zaposlenih dvanajst pridnih in delovnih sodelavcev in seveda še »domači«. Ekipa je že dolga leta stalna. Naša posebnost je vsekakor to, da so kuharice pri nas že mnogo let. Štiri od teh, ki so najdlje, so sešteto skupaj pri nas že skoraj 100 let in na to smo res ponosni. Vsekakor gre zahvala tudi moji mami, ki je pred menoj sestavljala ekipo in mi dajala vzgled. Nekateri vajenci, ki so se učili pri nas, so ji včasih rekli tudi »druga mama«.

Kaj je najlepši kompliment, ki ste ga slišali o Gostilni Šiker?

Najlepši kompliment je to, da se gostje vedno znova vračajo k nam v gostilno in v hotel. Pogosti komplimenti so, da je hrana zelo okusna, da je osebje prijazno in profesionalno ter da se pri nas počutijo kot doma. Ker pa nam zaposleni res veliko pomenijo, je vsekakor kompliment, ki ga čutimo za zidovi naše 150-letne gostilne, tudi to, da sodelavci radi prihajajo na delo.

Kako se povezujete z lokalnimi kmeti?

Želimo in trudimo se povezovati z lokalno skupnostjo, ne samo s kmeti, ampak tudi z drugimi obrtniki, ki nam lahko ponudijo to, kar potrebujemo. Najbolj se povezujemo pri ponudbi mlečnih izdelkov, zelenjave, sadja, medu in suhomesnih izdelkov. Že več let sodelujemo z različnimi kmetijami, ki za nas gojijo zelenjavo in sezonsko sadje. Za sestavine, ki jih potrebujemo, je vsekakor najbolje, da jih je čim več od lokalnih proizvajalcev, saj so tako najbolj sveže in kakovostne.

V strategiji trženja slovenskega turizma je izpostavljen cilj narediti Slovenijo za butično turistično destinacijo, pa tudi za kulinarično destinacijo. Kako po vašem mnenju priti do tega?

Slovenija je že sama po sebi butična, saj je majhna država. Vsekakor je to tudi naša prednost, če jo znamo izkoristiti. Turisti vedo, da smo majhni, da imamo nekaj velikih znamenitosti, vendar od naše celotne regije pričakujejo pristnost, okusiti našo bogato kulinarično preteklost in uživati v čisti, zeleni naravi. Še posebej pa je vse odvisno od nas samih, od ljudi, od domačinov. In če uporabimo prispodobo, je »pri teku na dolge proge treba biti posebej previden, kako začneš in kako boš tekel dalj časa«. Tukaj mnogi naredijo napako in omagajo.

Koronakriza je marsikomu omogočila srečanje s samim seboj. Ste tudi sami prišli do kakšnih posebnih spoznanj v tem času?

Kot večini zemljanov je seveda tudi nam korona prinesla neka nova spoznanja. Zaprtje države je bilo zelo dolgo in posledično je bilo dovolj časa, da smo najprej spoznali, da smo si skozi leta vzeli premalo časa zase in za družino. Kasneje, ko smo bili že predolgo zaprti, pa smo spoznali, kako radi delamo. Časa je bilo na koncu še dovolj, da smo združili obe spoznanji, in sedaj nam uspeva oboje. Lahko rečemo, da smo kljub težkim časom veseli za to priložnost, ki je življenje postavila na pravo pot. Pot sprostitve v prostem času in veselje do dela.

sarlota1Šarlota je hišna kraljica gostilne, kim jo po receptu babice Brede pripravljajo že več kot petdeset let.

Nina Zorman

Šesta generacija, ki domiselno povezuje tradicijo in svežino

Prepoznavna podoba Šikerjeve gostilne v Močni

Pred 151 leti se je ob furmanski poti v Močni začel sloves današnje Šikerjeve gostilne (foto: Marjan Toš)

V bogati družinski kroniki Šikerjevih iz Močne, na polovici poti med Pernico in Lenartom, nad jezerom Pristava, je veliko zanimivih zapisov. Prvi je iz leta 1870, ki pomeni začetek bogate dejavnosti te prepoznavne štajerske gostilne. Takrat sta namreč Mihael in Ana Schiker postavila furmansko gostilno Šiker. V hlevu prek ceste, kjer je danes Kmečki muzej, si je živina odpočila, se najedla in odžejala. Z žganjem, jabolčnikom, vinom in studenčnico so se odžejali tudi furmani, ki so po okolici ponesli dober glas o gostoljubni postrežbi in domači pijači. K pijači so sodili domači kruh, meso, klobase in zaseka in tako se je razvila gostilna, je zapisala kronistka Nataša. Šikerjeve korenine torej niso nič drugačne od drugih furmanskih gostiln, le da je pri njih tradicija vedno nekaj pomenila in so na njej vse generacije gradile razvoj in času primerno prilagajale ponudbo.

Delo Mihaela in Ane sta konec 19. stoletja nadaljevala Alojzija in Jožef Šiker. To je bila druga generacija. V času do 2. svetovne vojne sta bila tretja generacija Alojz in Felicita Šiker, ki sta ohranjala sloves odlične gostilne, ki so ga poznali doma in prek takratnih državnih meja. Za njima je začela z novimi izzivi četrta generacija z nepozabnima Jožetom in Silvo Šiker, ki sta postavila temelj gostilne, kot jo poznamo še danes. Jožetova strast je bilo vino, predvsem »kraljevski« rumeni muškat, ki je še danes najboljša kombinacija s kraljico hiše, šarloto. Jože in Silva sta bila izjemna in ugledna gostinca, ki sta v zgodovini te hiše pustila neizbrisen pečat. Bila sta vrhunska strokovnjaka, Jože v vinogradih in kleti, Silva pa v kuhinji in za točilno mizo. Jože je bil med vojno partizan v Lackovem odredu na Kozjaku. Z njim je pogosto kramljal zgodovinar dr. Milan Ževart, prvi ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve iz Maribora. Pisatelj Tone Partljič je s svojo družbo pri Šikerjevih še vedno tako rekoč domač. In še bi lahko naštevali mnoge ugledne goste, ki so jih sprejeli v dolgih desetletjih delovanja.

Jožeta in Silvo sta kot peta generacija nasledila Breda in Silvo Cotar. Požela sta veliko pohval in nagrad. Všečno in z občutkom za lepoto sta prenovila velik del notranjosti, uredila vinsko klet, Kmečki muzej in otroško igrišče. Po njunih poteh zdaj stopa hčerka Nataša Cotar kot nosilka šeste Šikerjeve generacije. Ima jasno vizijo, ki sicer sloni na izjemni tradiciji, a se hkrati spogleduje s sodobnim utripom in trendi. Nataša se pohvali, da »ima gostilno Šiker dobesedno v krvi«. S partnerjem Markom se na veliko trudita in snujeta drzne projekte. Med njune izvirne zamisli spadajo odmevni kulturni večeri in prireditve v njihovem Kmečkem muzeju in v mogočni vinski kleti. Gostili so že številne znane kulturne ustvarjalce, glasbenike, pesnike, pisatelje in igralce. Dogodki so in še vedno odmevajo med zadovoljnimi obiskovalci. Ta srečanja so namreč vselej enkratno doživetje in pritrjujejo povezanosti kulture z vinom, vinsko kulturo in vrhunsko kulinariko. Dodana vrednost Šikerjevih je tudi njihov hotel nad jezerom Pristava, kraj miru, počitka, mamljivih sprehodov po prijetnem naravnem okolju, ob šelestenju listja in pljuskih vode. Kljub njihovi pregovorni skromnosti si za domiselnost in izvirne rešitve zaslužijo vso pohvalo. Za njihovo prihodnost se ni treba bati, sploh ker znajo vsi pri hiši poprijeti za delo.

dr. Marjan Toš

Mihael in Ana ŠikerFotografija: Mihael in Ana Schiker, začetnika gostinstva v Močni (arhiv družine Šiker)

Nazadnje urejeno: četrtek, 25 november 2021 12:01
+27
°
C
H: +29°
L: +15°
Lenart v Slov. goricah
Sunday, 27 June
Poglej 7-dnevno napoved
Mon Tue Wed Thu Fri Sat
+33° +34° +32° +26° +19° +24°
+17° +17° +18° +14° +15° +13°

oglas ovtar