zombi 2

Vpis

Pogovor z direktorjem TBP Lenart dr. Danilom Rojkom

Direktor TBP Lenart dr. Danilo Rojko. Foto: ahiv TBP Direktor TBP Lenart dr. Danilo Rojko. Foto: ahiv TBP

Bovden potegi lenarškega TBP-ja so vgrajeni v najprestižnejše avtomobilske znamke po vsem svetu

Lenarška Tovarna bovdenov in plastike (TBP) velja za največjega delodajalca v Slovenskih goricah, ki je konec lanskega leta zaposloval 924 ljudi. Trenutno zaposluje 779 ljudi, od tega 34 odstotkov moških. »Do zmanjšanja zaposlenih v primerjavi z letom 2020 je prišlo deloma zaradi optimizacije proizvodnega procesa, deloma pa na račun krize v avtomobilski industriji,« nam je povedal direktor podjetja dr. Danilo Rojko.

Naslednje leto bo minilo 60 let, odkar so na lokaciji nekdanjega KLEMOSA proizvedli prvi bovden poteg

Zaposleni v lenarškem TBP-ju prihajajo iz 26 občin. Zametki podjetja segajo v leto 1947, ko je v centru Lenarta delovala manjša obrtna delavnica, ki je začela z aktivnejšim delom leta 1960 pod imenom KLEMOS. Dve leti kasneje so v okviru obrtnega podjetja KLEMOS izdelali prvi bovden poteg. Kot delniška družba pa TBP deluje od lastninskega preoblikovanja leta 1995 in ima 37 delničarjev. To so zaposleni in nekdanji zaposleni oziroma upokojenci družbe.

Podjetji TBP in Prevent Halog sta vedno delovali ločeno

»V preteklosti je bil predsednik uprave TBP-ja Bogdan Šavli tudi prokurist Prevent Haloga. Bil je tudi najzaslužnejši za vzpostavitev in širitev proizvodnje šivanja avtomobilskih prevlek v osrčju Slovenskih goric. Šlo je za povsem ločeni podjetji, ki sta bili lastniško povezani, in v obeh družbah so proizvajali dele za avtomobilsko industrijo,« nam je pojasnil Rojko.

TBP 03

Osnovni proizvod podjetja je bovden oziroma žični poteg

Podjetje TBP danes deluje na treh lokacijah v Lenartu: na Gradiški cesti 3, kjer je tudi uprava družbe, v prostorih nekdanjega Centrovoda in v najetih proizvodnih prostorih Aklimata, ki je bil v preteklosti del Mariborske livarne Maribor. TBP ima od leta 2016 tudi hčerinsko podjetje v Mehiki, ki trenutno zaposluje 140 ljudi in se prav tako srečuje s težavami dobave sestavnih delov v avtomobilski industriji. Tam izvajajo serijsko proizvodnjo za koncern Audi, ki je v bližini postavil svojo tovarno, in za koncern VW, ki je tam že več kot 50 let.

Osnovni proizvod podjetja je bovden oziroma žični poteg, pogovorno je to »zajla«. »To je naš najštevilčnejši proizvod, ki se uporablja za notranje in zunanje odpiranje avtomobilskih vrat, pokrova motorja in prtljažnika. Res je, da je odpiranje prtljažnih vrat v večini avtomobilov že avtomatizirano, še vedno pa bovden ostaja kot varnostni element.

Sicer pa proizvajamo tudi plastične dele za avtomobilsko industrijo, elemente za odpiranje šip in del elementov za motor, kar se sicer z zmanjševanjem motorjev z notranjim izgorevanjem krči. V prihodnjih letih se bo zmanjševala proizvodnja bovden potegov, zato razvijamo nove izdelke v avtomobilski panogi in deloma zunaj nje. Govorim zlasti o področju zelene mobilnosti in ogrevalne tehnike, s čimer vstopamo v širši segment gradbeništva. Ko je kriza, je namreč avtomobilska industrija tista, ki je prva na udaru, zato smo se odločili, da se razširimo tudi na druga področja.«

Kupci njihovih proizvodov so največji avtomobilski koncerni po vsem svetu

Največji poslovni partner TBP-ja je celotni koncern VW, kamor poleg Volkswagna spadajo še Škoda, Audi, Porsche in Lamborghini, neposredno dobavljajo tudi BMW-ju, Daimlerju, Rolls-Royceu in Bentleyju, kot sistemski dobavitelj pa je podjetje povezano tudi z Renaultom, Fordom, Peugeotom, Fiatom itd.

»Naše proizvode prodajamo po vsem svetu. Poleg izdelave bovdenov se specializiramo tudi za montažo sestavnih delov in brizganje plastike. Nismo edini proizvajalci tovrstnih izdelkov v Evropi, smo pa največji, saj naš tržni delež znaša več kot 20 odstotkov. Težava je v tem, da se precej izdelkov uvaža iz Kitajske in Indije. Njihove cene so morda konkurenčne, kakovost pa zagotovo ne.«

Kljub krizi poslujejo pozitivno, dobiček bo podoben lanskemu

Po besedah predsednika uprave TBP dr. Danila Rojka je podjetje v letu 2020 zabeležilo dobrih 530.000 evrov dobička. »V letu 2020 smo morali za skoraj dva meseca ustaviti proizvodnjo. Na začetku leta 2021 so bili obeti zelo dobri, saj smo do julija beležili rast, sledile so težave v dobaviteljski verigi. Naši kupci so zaradi pomanjkanja elektronskih komponent začeli zmanjševati naročila in v naslednjih mesecih smo zabeležili 30-odstotni padec. V drugi četrtini leta so se še za 50–60 odstotkov povečali stroški materiala. Izjemno je narasla tudi cena električne energije.«

Ocenjujem, da lansko leto ni bilo tako težko kot letošnje leto, kljub temu bodo letošnji rezultati poslovanja na istem nivoju, pričakujemo, da bo realizacija višja. Lani smo imeli 52, letos računamo, da bi lahko imeli 55 milijonov evrov prihodkov, kar je daleč pod 65 milijonov prihodkov, ki smo jih v podjetju imeli v predkoronskem času. V rezultatih poslovanja se bodo odražali višji stroški surovin, električne energije, prevozov, upoštevali smo tudi višje stroške dela. Tudi dobiček pričakujemo, da bo podoben kot lanski.«

Podjetje je nezadolženo

Zaradi pandemije niso dosegli načrtovanih finančnih ciljev, jim je pa uspelo obdržati ustrezno likvidnost, tako da se jim ni bilo treba zadolževati. »Vse nenujne investicije smo sicer nekoliko zmanjšali, vlaganja v tehnološki razvoj, posodobitev proizvodnje, nove kapacitete, stroje pa tečejo normalno. Lani smo investirali 2,6 milijona evrov, v prihodnjih letih računamo na podobno številko. Če bomo uspešni na razpisu, bomo investirali še več.«

Del programov bodo preselili na območja z nižjim stroškom delovne sile

Lenarški TBP za prihodnja leta ob tehnoloških posodobitvah načrtuje uvedbo tako imenovanega večkomponentnega (2K, 3K) brizganja plastike. Načrtujejo tudi delno selitev določenih programov na območja z nižjim stroškom delovne sile, predvsem v Bolgarijo. »Naj povem, da ta selitev ne bo povzročila odpuščanj v matični družbi v Lenartu, saj bomo tukaj uvedli nove, bolj rentabilne programe. Zagotovo bomo v prihodnjem letu še dodatno zaposlovali, deloma v proizvodnji, pa tudi strokovni kader. Tega smo sicer letos v celoti obdržali, saj ga je zelo težko dobiti.«

Plače v proizvodnem delu so znotraj povprečja kovinske in elektro industrije

Na vprašanje, koliko znaša povprečna plača zaposlenih v proizvodnji v TBP-ju, Rojko odgovarja: »Slabih 1.400 evrov bruto, pri tem pa nekoliko zaostajamo za povprečjem, ki velja za kovinsko in elektro industrijo. V zadnjih dveh letih smo v plače vključili še nekatere dodatke, predvsem zato, da zadržimo kader. Ne nazadnje so tukaj še druga podjetja, blizu je Avstrija, skupaj s sindikatom se pripravljamo na spremembo plačnega sistema. Obstoječi sistem še vedno temelji na osnovni in minimalni plači. Preoblikovati ga moramo tako, da bo vzdržen in stimulativen za zaposlene. Tudi letos smo vsem našim delavcem namenili božičnico, in to v takšni višini kot večina ostalih podjetij. Prav tako je v podjetju tradicija, da vsi zaposleni pred veliko nočjo in pred božičem prejmejo tako imenovani paket, ki vsebuje prehranske in praktične izdelke za vsakdanjo rabo, primerne tistemu času. Tudi letos je bilo tako.«

Podjetje je, kolikor je mogoče, samooskrbno. Tako za ogrevanje prostorov izkoriščajo vse notranje vire odpadne toplote, le v primeru najnižjih temperatur uporabljajo daljinsko ogrevanje na biomaso. »V preteklem letu smo na strehi našega objekta postavili sončno elektrarno, s katero pokrivamo okoli 15 odstotkov potreb po energiji. V prihodnje pa načrtujemo še širitev sončne elektrarne.«

TBP 01

Veliko vlagajo v lokalno skupnost

Ker lenarški TBP vse svoje proizvode izvozi v tujino, se toliko ne pojavlja v slovenskih medijih, veliko pa vlaga v lokalno skupnost. »Imamo svoj kolesarski klub, v katerem trenirajo mlajše generacije naših zaposlenih in drugih občanov. Ob tem financiramo različne kulturne in druge prireditve, ostala športna društva, predvsem pa vlagamo v tista okolja, iz katerih prihajajo naši zaposleni,« zaključi naš sogovornik, sicer Lenartčan dr. Danilo Rojko.

Nazadnje urejeno: ponedeljek, 27 december 2021 15:47