Pretekli vikend, 25. in 26. marca, je v Podčetrtku potekalo predtekmovanje v prostih kategorijah twirlinga. To tekmovanje je bila še zadnja stopnička, ki je člane in članice Twirling, plesnega in mažoretnega kluba Lenart ločila od 22. Odprtega državnega prvenstva Mažoretne in twirling zveze Slovenije. Lenarčani so se po napornem dvodnevnem tekmovanju domov vrnili z vstopnicami za finale.

Barve kluba bosta, kot drugouvrščeni, v finalu državnega prvenstva v kategoriji Par C junior zastopali Ajda in Julija. V kategoriji Par C kadet, bosta, prav tako kot drugouvrščeni, v finalu svoje znanje pokazali Zarja in Neža.

V klubu se lahko pohvalijo tudi s posamezniki, ki so se uvrstili na finalni del državnega prvenstva. V kategoriji Freestyle C kadet bodo klub predstavljali Gašper, Neža in Zarja. V kategoriji Freestyle A senior pa bo zaplesala Lana.

Koreografije, ki združujejo prvine gimnastike, plesa, baleta in plesa s palico, si bo moč ogledati 22. in 23. aprila v Benediktu, kjer bodo finalisti pokazali več kot odlično pripravljene programe.

Včeraj, 27. marca, popoldan so policisti Policijske postaje Lenart obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo. Voznica je zapeljala v krožno križišče na vpadnici v Lenart iz mariborske smeri, pri odcepu za Športno rekreacijski center Polena, in pri tem trčila v objekt na krožnem križišču. Gre za 150 let staro leseno prešo pod slamnato nadstrešnico. Znamenitost, ki je umeščena v sredino krožišča, so leta 2016 postavili v sklopu martinovanja.

S Policijske uprave Maribor so sporočili, da je preizkus alkoholiziranosti pokazal, da je voznica vozila pod vplivom alkohola. Podan bo obdolžilni predlog.

Foto: Zmagoslav Šalamun

Mariborski operativno komunikacijski center je med 5. uro včeraj in 5. uro danes prejel 217 klicev, med temi 93 interventnih oz. takšnih, da je bilo potrebno posredovanje Policije.

V opisanem času so obravnavali tudi:

• 15 kaznivih dejanj,
• 21 prometnih nesreč I. kategorije,
• 1 prometno nesrečo II. kategorije,
• 1 prometno nesrečo III. kategorije,
• 1 vozilo je bilo zaseženo vozniku,
• 11 prijav kršitev javnega reda in miru,
• 3 požare.

Domačini se vsakodnevno tam srečujejo na jutranji kavici in popoldanskih druženjih, gostje od nekoliko dlje pa čez vikend zasedajo dvorano za zaključene družbe, ki sprejme do devetdeset ljudi. Nataša Lorenčič, lastnica Okrepčevalnice pri Ančki, sicer hčerka ustanoviteljev, sedaj skupaj s svojo hčerko razvija okrepčevalnico in sledi trendom v gostinstvu ter prehrani. Z velikodušnimi donacijami vsakoletno podpirajo domače športnike, gasilce in ostala društva.

Avgusta leta 1990 se je v Jurovskem Dolu odprl gostinski lokal s trgovinico. »Oče je imel prej kleparsko in ličarsko delavnico. Tisto poletje sta se z mamo odločila, da bo tudi ona ostala doma in tako sta odprla bar in trgovino,« pove Nataša Lorenčič. Omenjena dejavnost trgovinice je delovala sedem let, nato so se ob odpiranju velikih marketov odločili za preusmeritev zgolj v gostinske vode.
Kako leto ali dve kasneje so se začele porajati prve ideje o razširitvi ponudbe iz pijače tudi na hrano. Leta 2000, po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj, je Natašina mama odprla okrepčevalnico.

Nataša, ki je od desetega leta tako rekoč živela z in za gostinstvo je po končani osnovni šoli izbrala Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor, kar se ji je takrat zdela logična odločitev. Vmes je našla še posebno veselje do ekonomije in magistrirala na področju bančništva ter financ. Obe področji pa zdaj že leta uspešno prepleta.

»S tem, kjer sem se znašla sedaj, sem srečna. Zelo mi odgovarja kombinacija službe in dela doma. Ne bi mogla pustiti ne enega, ne drugega.

V službi imam kolektiv, delovne pogoje in bonitete, ki mi odlično odgovarjajo,« pripoveduje Nataša. Že deset let je zaposlena v podjetju, kjer opravlja delo v računovodstvu.

Družina Lorenčič zmeraj prisluhne tistim, ki potrebujejo pomoč. Številna društva v občini velikodušno podpirajo: tako so donatorji gasilcem za novo gasilsko vozilo, nad točilnim pultom pa bogata zbirka pokalov nazorno prikazuje sodelovanje pri športnih igrah med zaselkih, ki jih organizira Športno društvo Sveti Jurij. Njihova pomoč se dotakne tudi društev iz drugih občin, kot je na primer Motoristično društvo Perniški asi. Dodatno je Nataša že petnajst let aktivistka pri Občinski organizaciji rdečega križa Sv. Jurij, sodeluje pa tudi pri združenju Europa Donna, ki v Sloveniji osvešča o raku dojk in rakih rodil.

Domače podjetje je uradno prevzela leta 2006, od takrat lahko sledimo tudi opazni rasti oziroma širitvi.
»Sprva je bila v osrednjem prostoru trgovina, tam, kjer sta zdaj kuhinja in pralnica pa bife. Ko smo prostore prvič preuredili, smo bife premaknili v ta osrednji prostor. Nekje v tistem času, ko sem sama prevzela posel, smo postopoma začeli preurejati še veliko sobo. Do takrat je imel oče v njej delavnico, nato pa smo najprej polovico spremenili v prostor za zaključene družbe, drugo polovico pa v garažo. Kmalu je tudi ta prostor postal premajhen, tako, da smo garažo uredili izven osrednjega poslopja, bivšo delavnico pa smo v celoti spremenili v dvorano, ki zdaj sprejme do devetdeset gostov.«

Nataša pove, da trenutno ne razmišljajo o dodatni širitvi prostorov: »Za delo je tako ali tako že to več kot dovolj. Sploh, ker oba z možem hodiva še v službo.

Doma delamo, da vzdržujemo, kar smo ustvarili, in da se nekaj dogaja. Všeč mi je akcija, rada sem med ljudmi. Delo tudi doma, še po službi, mi je prej sprostitev kot napor. To se pozna tudi med strankami; zadovoljne so, ko se jih postreže z nasmeškom.«

In tako so postregli tudi mene. Nasmejana mama, ki je letos dopolnila 68 let, mi je lično postregla dišečo kavo, med pogovorom pa prišla preveriti, ali bi morda želela še kaj. Nataša mi na terasi predstavi tudi svojega 70-letnega očeta, ki z jutranjimi gosti kramlja ob kavi.

Za nekaj minut najin pogovor prekine Natašina hčer, ki hiti po opravkih. Izvem, da bo letos stara 21 let in da obiskuje Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor. Poleg predavanj opravlja prakso v Restavraciji Sedem in v Casinoju Mond. Zanimata jo predvsem sodobna prehrana in nutricionistka. Nataša pristavi, da ima dodatno še poslovno enoto za ličenje, ker se hčera ukvarja tudi s tem.

Prav skozi ta kratek pogovor hitro spoznam dinamiko družine oziroma okrepčevalnice. Tako kot starši sta tudi hčera in sin polna energije, delovne vneme in poslovnih idej. Sin zaključuje osnovno šolo, vleče ga na Srednjo ekonomsko šolo. Oba od majhnih nog živita z gostinstvom in priskočita na pomoč, kjerkoli in kadarkoli ju potrebujejo.

Vsak teden sproti se s kolektivom, glede na druge obveznosti, dogovorijo in sestavijo urnik. Kak teden je bolj naporen, spet drugi nekoliko lažji, prav nikoli pa ni strahu, da bi dela zmanjkalo. Nataša mi skorajda sramežljivo pove o zasedenosti. Ta je

»bolj kot ne polna, za letos smo morali nekaj skupinam žal že reči ne. Se pa držimo tega, da skupin nikoli ne mešamo. Tudi, če našo dvorano najame manjša skupina, ki je tehnično gledano ne napolni, jim ne dodamo še ene. Kdor prvi pride, prvi melje – kdor prvi rezervira, dobi.«

Dnevni gostje so sicer večinoma domačini, kar pa se zelo razlikuje od zaključenih skupin: »Domačinov je bolj malo, se pa ta trend zadnja leta morda nekoliko dviguje. Sicer gostje večinoma prihajajo iz kroga, ki bi lahko zarisali od Velke, Sladkega Vrha, vse do Maribora, Šentilja, Kungote, Pesnice ter nato čez Voličino, Dolge Njive in na drugo stran do Svete Trojice, Lenarta, Svete Ane in Benedikta,« opiše Nataša. Ko jo povprašam o razlogu, zakaj je domačinov opazno manj, mi sicer nekoliko žalostno a razumevajoče povzame:

»Vsak se odloči praznovati nekje, kjer se počuti dobro. Nekateri želijo iti nekoliko dlje, nekam, kjer se lažje sprostijo. Drugi želijo videti kaj novega.

Nič od tega ni napak, lepo in prav je širiti krog poznanstev in znanih lokacij. Res je tudi, da smo doma v malem kraju, kjer le domači gostje ne morejo biti dovolj za resen uspeh.« Imajo pa tudi v Okrepčevalnici pri Ančki krog ljudi, prijateljev, s katerimi sodelujejo že dolga leta. Ti so mešanica domačinov in okoliških prebivalcev, za katere že v naprej vedo, kdaj jih bodo ponovno obiskali.

Prav takšni gostje, tisti, ki se zmeraj znova vračajo, so Nataši v posebno veselje. Tako namreč vedo, da so gostu zares ustregli in izpolnili njegove želje. Pogosto nove stranke postanejo tudi tisti, ki so prvič prišli kot gostje.

»Vse se širi od ust do ust. Še nikoli se nam ni bilo potrebno oglaševati, za marketing nismo porabili niti evra,«

previdno in nekoliko zadržano pove Nataša.

Glede na dolga leta izkušenj v gostinstvu sogovornico povprašam, ali bi lahko izpostavila kakšne spremembe v željah ali zahtevnosti gostov:

»Na dan, ko nekdo praznuje, morajo biti upoštevane vse njegove želje. Enako bi želela sama, za to se trudim, da jih najprej dobro poslušamo, potem pa jim ponudimo in pripravimo zabavo, ki je čimbolj po njihovih željah.

Ne opazimo toliko, da bi bili gostje vedno bolj zahtevni ali da bi imeli neke nove želje. Je pa res, da je treba samoiniciativno slediti trendom. Če bi obstali na enem mestu, če se ne bi razvijali in rasli, bi gostje seveda postajali vse manj zadovoljni.« Ob tem Nataša izpostavi, da je druženja opazno zajezila korona – ne le v času strogih ukrepov, temveč še kar nekaj časa po njih.

V Okrepčevalnici pri Ančki se trudijo, da je vse pristno in prijateljsko, da se gostje počutijo kot doma. Ker so okrepčevalnica, ne gostilna, nimajo vsakodnevne ponudbe hrane, kjer bi se gostje lahko mimogrede ustavili na kosilu ali malici. V glavnem delajo čez vikende za večje skupine, se pa da vedno kaj dogovoriti; vse ob predhodnem naročilu, saj je njihovo glavno vodilo, da mora biti hrana sveža in pripravljena tik preden se postreže.

Iz standardne ponudbe zagotovo izstopa gobova juha: »Ta je pri nas nekaj posebnega. Pripravimo jo po starem, tradicionalnem načinu, nič ne eksperimentiramo … gostje jo pa zmeraj znova izjemno pohvalijo,« se nasmehne Nataša. Meso in zelenjavo v ponudbo vključujejo od lokalnih proizvajalcev. V zadnjih letih narašča število gostov, ki imajo posebne zahteve, kar se tiče prehrane. Vedno več je raznovrstnih diet, veganstva, vegetarijanstva. »To me zanima predvsem iz osebnih zdravstvenih razlogov, tudi hčera o tem ve že ogromno, zato ni nikoli problem – nama je toliko lažje iti gostu nasproti, ponuditi, svetovati in se dogovoriti, tako, da so na koncu vsi zadovoljni in siti.

Skoraj pri vsaki skupini je nekdo, za katerega pripravimo hrano malo drugače.«

Njihova prednost je, da omogočajo postrežbo sadja, peciva in tort, ki si jih prinese gost sam. Seveda pa na željo gosta za vse to z veseljem tudi sami poskrbijo. Poskrbljeno je tudi za otroke – ti se lahko razigrajo na zunanjih igralih; na gugalnici, toboganu, stolpu in peskovniku. Neposredno mimo ne pelje nobena cesta, tako, da lahko starši med igranjem brezskrbno uživajo. Ko se skupaj sprehodimo do igral, je vidno, da je v izgradnji pokrita terasa, kjer sta že zrasla krušna peč in velik kamin. Nataša pove, da je to sicer predvsem za dušo družine, vendar ni izključeno, da se bo kdaj v prihodnosti tukaj spekel kak odojek ali domač kruh tudi za goste.

Lokacija na podeželju, izven vrveža mestnega jedra, ima tako svoje prednosti, Nataša pa ob zaključku pogovora izpostavi še slabost, ki jo je tudi sicer večkrat moč slišati med občani Svetega Jurija v Slovenskih goricah. Občina se po besedah prebivalcev namreč premalo zaveda pomena ponudnikov in dogajanja izven centra Jurovskega Dola.

Z včerajšnjim dnem se je podjetje Birocenter dokončno preselilo in začelo v polni meri delovati na novi lokaciji – v Poslovnem centru Ovtar oziroma v stavbi »bivši Klasek« na Partizanski cesti 14 v Lenartu. Trgovino so preselili že pred dobrim tednom, zdaj sta dve lokaciji dokončno združeni, široko odprta vrata pa v notranjost vabijo vse, ki potrebujejo kaj iz širokega nabora izdelkov papirnice ali katero od storitev fotokopirnice.

 Foto: Maksimiljan Potočnik

Spomnimo, da je stavbo spomladi leta 2022 kupilo podjetje Gradnje Plus, d. o. o., ki jo je temeljito prenovilo. V tako imenovanem Poslovnem centru Ovtar je nov dom na 1.600 m2 poslovnih površinah našlo v zgornjem nadstropju osem podjetij, v pritličju pa ob podjetju Birocenter, Maksimilijan Potočnik, s. p. še poštna poslovalnica in gostinski lokal. Uradni otvoritvi Poslovnega centra Ovtar smo lahko bili priča konec lanskega leta, nanjo pa je podjetje Gradnje Lenart povabilo poslovne partnerje, župane, poslanca, državnega svetnika in nekatere visoke goste iz tujine.

Podjetje Birocenter je prej delovalo na dveh lokacijah – na Kraigherjevi ulici 1 in Kraigherjevi ulici 4 A – ki sta zdaj končno združeni pod eno streho.

»Zdaj lahko na enem mestu strankam nudimo papirnico in vse ostale storitve,«

nam povede Maksimiljan Potočnik, lastnik podjetja Birocenter. Ena od zaposlenih, Jasna, mi razkaže prostore in pojasni:

»Ponudbo smo nekoliko razširili, na določene oddelke smo dodali po kar nekaj novih artiklov. Predvsem pa je vse bolj dostopno in vidno, pride bolj do izraza.«

Najopaznejše so razširili ponudbo za ročno izdelovanje – trake iz satena, barvno lestvico krep papirja, dodatkov oziroma okraskov za vabila in voščilnice. V ospredje prihajajo paketki, v katerih je zapakiranih več kosov enakih artiklov; razdrobljena prodaja ni več trend. V poslovni enoti trgovine bodo stranke še naprej lahko uživale med izbiranjem pisarniškega materiala za vsak okus, fotoalbumov, okvirjev za slike. Šolski asortima je zdaj združen na enem mestu, nič več razdeljen po večih oddelkih širom poslovalnice. »Učbenikov in delovnih zvezkov pa ne držimo, niti jih ne nameravamo v prihodnje.« Ustavim se na pisanem oddelku kvalitetnih akrilnih barv, kjer mi prodajalka pojasni, da na področju slikanja nasploh, postajajo vse popularnejše pastelne barve.

V Birocentru poskušajo vsem trendom kolikor se da hitro slediti, ponujajo pa še odlično dodano vrednost; v kolikor si stranka zaželi nekaj, česar v redni ponudbi ne najde, to dodatno naročijo. S strankami se takega sistema pogosto poslužujejo – potrudijo se celo, da je želeno blago, naročeno do dvanajste ure opoldan, dostavljeno in na voljo že naslednji dan. Malokdo ve, da med drugim ponujajo tudi papirnate brisače, toaletni papir, vrečke za gospodinjstvo in zip vrečke ... Te so zdaj lično zložene na preglednejših policah. Pri blagajni me presenetijo še stekleničke za vodo, parkirne ure in celo tarče ter metki za strelske navdušence in rekreativce.

Potočnik mi pove, da si obetajo več obiskovalcev in več prodaje

»ker se bo fotokopirnico pokrivalo s trgovskim delom. Ko stranke vstopijo in nato, ko čakajo na material, opazijo tudi druge artikle.«

Fotokopirnica bo še naprej ponujala dobro znane storitve: kopiranje, printanje, plastificiranje; različne vrste vezave: pvc, žična, diplomske naloge; tiskanje nalepk, (zelo velikih) plakatov, graviranje, izdelavo vabil, koledarjev, vizitk …

»Noviteta je graviranje na kovine, ki jo ljudje manj koristijo, ker je toliko ne poznajo. Smo eni redkih, ki to ponujamo.«

Stanke naročajo graviranje na razne obeske, ploščice, nabiralnike, torej na izdelke za domačo uporabo in različna darila. Poseben trend so sablje za odpiranje šampanjcev z graviranim posvetilom ali imenom.

Vabljeni na Partizansko cesto 14, PC Ovtar, v nove prostore trgovine in kopirnice Birocenter!