zombi 2

Vpis

Franc Meke, s srcem planinec že več kot 60 let!

Franc Meke Foto: osebni arhiv Franc Meke Foto: osebni arhiv

Franc Meke je že več kot 60 let predan planinstvu. Od tega je že več kot 30 let tudi vodnik. Za svojo prizadevnost je leta 2019 prejel častno listino Planinske zveze Slovenije, najvišje priznanje na področju planinstva, ki mu je bilo slovesno podeljeno v Laškem. Pred tem si je prislužil že srebrni in zlati znak Planinske zveze Slovenije ter najvišje priznanje za vodništvo. Občina Lenart pa mu je podelila bronasti lenarški grb.

Je pa danes tudi edini član Planinskega društva Lenart, ki je v društvo aktiven vse od začetka.

»26. decembra 1974 je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Lenart. Bil sem v upravnem odboru in zadolžen za propagando našega dela. Leto po ustanovitvi je imelo društvo že več kot 400 članov, na vsaki osnovni šoli smo imeli zastopnika.« pove Meke, ki je v imenu društva več let predaval o lepotah Slovenije, od Prekmurja do Jadrana.

Leta 1973 je Franc iz Šmartna pri Litiji prišel v Lenart, zaposlil se je v takratnem Klemosu, danes TBP v Lenartu, kjer so v času njegovega službovanja izdelovali bovden potege za znana podjetja Rog, Tomos itd. »Imel sem diaprojektor, ki sem si ga sam kupil in sem šel. Žal pa si nisem zapisoval koliko predstavitev v okviru planinskega društva sem izvedel. Bilo je zelo zanimivo.« Franc je osnovnošolcem in predšolskim otrokom lahko veliko povedal iz lastnih izkušenj, saj je bil že v svojih osnovnošolskih letih velik pobudnik razrednih pohodov.

meke2Franc Meke z osnovnošolci na poti na Donačko goro. Foto: Svetlana Bogojevič

»V petem razredu smo se odpravili peš na Veliko Planino, v sedmem razredu smo šli že za tri dni na pohod, v osmem pa smo si upali iti že za pet dni na Češko kočo na Jezerskem. In kar je posebej zanimivo je, da smo morali vso hrano nesti s seboj. Obute pa smo imeli nizke čevlje z gladkimi podplati, grozota bi pomislil danes. In tam smo učiteljicam celo ušli, v takšni megli, da se niti med seboj nismo videli. Ko so nas našli je bilo kar jeze. No, s skalami pa sem se bolje spoznal v srednji šoli, v Kamniških alpah.« v smehu doda Franc, ki danes za planinske korake navdušuje že svoje vnuke.

»Ja, tudi moja žena Helena pred poroko z menoj ni bila še nikoli v hribih. Pa sem ji leta 1973 za dan žena kupil planinske čevlje in jo tako navdušil, da je postala planinska vodnica. Še danes hodiva skupaj v hribe in bova, dokler bova zmogla. No, tudi hči Polona in sin Borut sta bila z nama večkrat v planinah.«

Kar deset let Franc že vodi na pohode predšolske otroke iz Vrtca Lenart, sodeluje tudi z Osnovno šolo Voličina, v pomladnih mesecih tega leta pa so v PD Lenart obudili planinske krožke tudi še na OŠ Lenart in OŠ Cerkvenjak, česar so posebej veseli.

»Včasih smo iz Vrtca Lenart v društvu peljali na pohode letno med 200 in 300 otrok. Vedno sem šel prej na ogledno turo.« razloži Franc, ki mu je delo z otroki blizu in je tako 3 leta zapored odigral vlogo Božička v prazničnem dogajanju v Vrtcu Lenart.

Poleg tega, da je bil redno zaposlen in aktiven član PD Lenart, je bil predsednik PD Pomurje, član upravnega odbora Planinske zveze Slovenije.

»Imeti moraš rad gibanje, naravo in hojo. Predvsem pa primerno obutev, anorak, preobleko v nepremočljivih vrečkah.« V vseh letih vodništva se ni ne njemu in ne udeležencem pohodov pod njegovim vodništvom nič zgodilo. »Res sem posebej ponosen na to, da smo se z vsakega pohoda vrnili vsi in vsi celi. Ko gremo v hribe smo kot družina. Vnaprej dogovorjen odhod, prihod, potrebna oprema. V planinah brez discipline ne gre.«

Leta 2000 je postal tudi predsednik PD Lenart, tedaj je imelo društvo samo 49 članov.

»Kar 16 let sem bil predsednik PD Lenart, pred tem podpredsednik, skozi pa gospodar društva in vesel sem, da ko sem leta 2016 društvo predal, je imelo 300 članov.«

Danes je predsednica PD Lenart Svetlana Bogojevič, Franc Meke pa je še aktiven vodnik in markacist – skrbi za urejenost in označenost 200 kilometrske planinske poti Apače-Sveta Ana-Lenart-Zavrh. Ponosen pa je tudi na to, da je pripomogel k ohranitvi grba, praporja, planinskih priročnikov, nahrbtnikov in druge opreme, ki so jo člani PD Lenart pridobili skozi leta delovanja, tako, da je vse navedeno shranil kar v svoji domači hiši, dokler ni društvo leta 2000 pridobilo lastnih prostorov v t.i. stari policijski stavbi v Lenartu.

»PD Lenart je zelo aktivno društvo, še danes pripravljamo  letni pohod »otoki in morje«, letos že 16. zapored. Ob dnevu žena članica Marjetka Breznik pripravlja pohode za ženske članice. Vsako leto gremo tudi na Triglav.« Pred letom 1991 je bilo na našem območju okoli 100.000 planincev, danes jih je okoli 60.000.

»Zanimanje za planinstvo morda res upada, večina si želi doseči le Triglav, ki pa seveda ni kar tako in se je dobro pred vzponom nanj odpraviti še kam v planine. Potrebna je vzdržljivost, kondicija. Planinec se mora znati prilagajati in spoštovati sočloveka. Še nikoli nismo nikogar pustili samega, pa je bil in je naš moto. In pa tudi ta, da v planinah ne puščaj sledi, s tem imam v mislih smeti.« Poudari Franc, ki svetuje vsem, ki jih vleče v planinski svet dobro obutev – za nižje vrhove kvalitetne športne copate, sicer pa planinske čevlje.

»S skupino sem bil lani 5 dni v Dolomitih, vodil sem že tudi na Mount Blanc, Grossglockner in se kar desetkrat v enem dnevu podal na Stol – v pravih razmerah, kot jaz rad rečem, v vetru in pravem zimskem vremenu.«

Franc pa je ob redni zaposlitvi, aktivnemu planinarjenju prepeval tudi v MPZ Zvon Šmartni pri Litiji in kasneje pri Moškem pevskem zboru Obrtnik v Lenartu. Res aktiven je bil in je še danes že upokojeni Lenartčan, ki tako v planinah kot v življenju poudarja, da so osebni kontakt in spoštljivi medosebni odnosi izjemnega pomena.

meke3

Nazadnje urejeno: četrtek, 05 maj 2022 08:54