Vpis

Vekoslav Grmič - Škof pričevalec

Slovenske knjižne policije so bogatejše za zbornik z naslovom Vekoslav Grmič – Škof pričevalec. Pod publikacijo se kot glavni urednik podpisuje Dušan Hedl in kot odgovorni urednik Peter Dobaj. Oblikovanje in prelom je bilo delo Denisa Golubiča, fotografija za naslovnico in ostale objavljene fotografije v knjigi pa so iz Muzeja Narodne osvoboditve Maribor. Avtorji prispevkov so Cvetka Hedžet Toth, Peter Kovačič Peršin in Srečko Reher. Recenzenta sta bila dr. Ivan Rojnik in mag. Janko Bohak. Zbornik so sicer nameravali izdati že leta 2020 ob 15-letnici smrti humanista, misleca in teologa, naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča (1923 – 2005). Žal se je vmes zgodila epidemija covid 19, umrla pa je tudi Cvetka Hedžet Toth, filozofinja, raziskovalka, pedagoginja, publicistka in nekdanja sodelavka v reviji Znamenje. Zato je po krajših uvodnih besedah preostalih dveh avtorjev ta zbornik posvečen tudi njenemu spominu. Vsa poglavja so opremljena z znanstvenim aparatom. Avtorji so prispevke napisali strokovno brezhibno, a še vedno dovolj razumljivo tudi za bralce, ki ne poznajo vloge škofa Grmiča in njegovega bogatega ustvarjalnega opusa. Pa tudi ne velikanskih krivic, ki jih je doživljal po letu 1980, ko se je po imenovanju dr. Franca Krambergerja za mariborskega škofa odpovedal službi pomožnega škofa in ravnatelja bogoslovja in ko so mu začeli jemati še ostale funkcije in ga čim bolj osamiti.

Prispevek filozofinje Cvetke Hedžet Tóth nosi naslov Vekoslav Grmič – humanizem dobre volje. Osrednji termin tega prispevka je vsekakor dialog. Dialog med ateizmom in teizmom, med kristjani in komunisti, med verujočimi in neverujočimi. Avtorica izpostavi tezo, da sta Nova zaveza in Komunistični manifest besedili, ki lahko ljudi poboljšata. V nadaljevanju opozarja na solidarnost, predvsem pa nam iz mnogih zornih kotov osvetli pozicijo duhovnika, ki vztraja v naletu različnih svetovnih nazorov in se zavzema za njihovo uravnoteženje. Svoje ugotovitve podaja zelo razumljivo in jih prijetno osveži z nekaterimi spomini na Grmičeva predavanja, na katerih je sama sodelovala kot poslušalka. V tem kontekstu bi rad izpostavil zlasti odmevna Grmičeva razmišljanja glede slovenskega partizanskega upora oziroma narodnoosvobodilne borbe v času okupacije 1941 – 1945. Škof Grmič je imel okoli teh vprašanj zelo jasna stališča, o katerih je na mnogih zborovanjih, shodih in spominskih prireditvah javno in brez dlake na jeziku spregovoril in veliko teh razmišljanj tudi objavil v medijih. Če je bilo treba, je okoli njih vedno strpno in argumentirano polemiziral z drugače mislečimi in seveda tudi z odkritimi nasprotniki NOB. Uporništvo je bilo po Grmičevem prepričanju narodovo preroško poslanstvo.

»Grmič je predvsem zelo dosledno, povsem odločno in nepopustljivo pozitivno vrednotil tradicijo NOB. Kot eno temeljnih misli te njegove načelne drže bi navedla misel iz prispevka z naslovom Etična dilema – upreti se ali ne, ki poudarja: Upor je bil dejanje silobrana, do katerega je imel slovenski narod vso pravico in celo moralno dolžnost, saj narava vsakega živega bitja sama po sebi odgovarja z odporom zoper uničevalca življenja. Zato je naše uporništvo kot volja in pravica do življenja, ki je enkratno. Vsak človek mora svojemu življenju dati smisel, kajti kjer je odgovornost, tam je smisel. Gre skratka za antropologijo uporništva«, je o Grmičevih pogledih zapisala Cvetka Hedžet Toth.

Avtorica je še zapisala, da je na partizanskih mitingih škof Grmič »javno, glasno in povem odločno dajal priznanje partizanski generaciji za njeno etično docela pravilno odločitev in poslušali so ga«. Peter Kovačič Peršin je v zborniku objavil zanimiv, izvirno zasnovan prispevek z naslovom Družbena in duhovna obzorja Grmičeve teologije. Zadnji prispevek je izpod peresa Srečka Reherja, odličnega poznavalca osebnosti in dela pokojnega škofa Grmiča. Dal mu je naslov Glasnik in pričevalec evangelijskega krščanstva. Zborniku je dodano tudi krajše besedilo Vekoslava Grmiča z naslovom Moja duhovna bilanca, ki v enajstih delih povzema njegova glavna vodila in ugotovitve svojega poslanstva. S tem dodatkom sta urednika samo še obogatila vsebino zbornika, katerega branje bo po mnenju recenzenta dr. Ivana Rojnika zanimivo tudi zato, »ker nekatere poglede škofa Grmiča – predvsem kar zadeva širino dialoga, kritiko s prečiščevanjem notranjih struktur Cerkve in družbeno angažiranost kristjanov – pogosto zasledimo v učenju sedanjega papeža Frančiška«.

Založba Kulturni center Maribor, Zbirka Frontier (Teorija) 158, Maribor 2022, 220 strani

 

Nazadnje urejeno: nedelja, 16 oktober 2022 13:07