zombi 2

Vpis

Tanja in Boris Demšar: podjetništvo, delavnost in pogum imata v krvi

Tanja in Boris Demšar sta v poslu uspela s trdim delom, odrekanjem in posluhom do sočloveka. Foto: Nina Zorman Tanja in Boris Demšar sta v poslu uspela s trdim delom, odrekanjem in posluhom do sočloveka. Foto: Nina Zorman

Zanimivo je spoznati in pisati o ljudeh, ki so aktivni in ki pripomorejo, da se domač kraj razvija z njimi. O ljudeh, ki ustvarjajo in delajo. Kar imajo, so si prigarali sami. Boris in Tanja Demšar, lastnika kozmetičnega salona, gradbenega podjetja in gostinskega lokala v Jurovskem Dolu se s poslovnimi potmi vsak na svoj način poklanjata družinski tradiciji, jo nosita naprej in upata, da bosta po isti poti stopala tudi njuna sinova.

Boris prihaja iz Jakobskega Dola, Tanja pa iz Cerkvenjaka. Pred dvajsetimi leti v Jurovskem Dolu, našla svoje mesto pod soncem in si ustvarila družino. Kako so ju poti pripeljale v prijeten kraj Jurovski Dol je Boris pojasnil: »Obiskal sem prijatelja in mu omenil, kaj iščeva. Skupaj smo si pogledali lokacijo in kaj hitro je padala odločitev o nakupu. Najprej sva tam postavila hišo, kjer ima žena tudi kozmetični salon. Parcelo, kjer se sedaj nahajajo poslovni objekti imava kakšnih deset let, ampak prej nismo mogli začeti ustvarjati dokler ni bil dokončan prostorski plan. Sedaj teče že tretje leto delovanja.«

Veseli nas, da se tudi v naših krajih ustvarjajo uspešne zgodbe, ki doprinašajo k lokalni skupnosti. A obenem se nam poraja vprašanje kako to, da ste se odločili širiti posel na tej lokaciji? Gre v bistvu za dva objekta v skupni velikosti slabih 800 kvadratnih metrov. Govorimo torej o velikem vložku, ki ga vlagatelji običajno odnesejo v večja mesta, a zakonca Demšar sta se odločila drugače. »Potrebovali smo prostore, kamor bi lahko preselili sedež podjetja. Do takrat smo delovali iz domače garaže, kjer je bilo premalo prostora, roba se je nalagala in razlagala na domačem dvorišču, delavci so prihajali in odhajali tudi čez vikende, nikoli ni bilo miru. Tako smo pisarno preselili na novo lokacijo, orodje in avte smo lažje pospravili pod streho. Sprva je bilo mišljeno, da bomo preselili tudi kozmetični salon a se to ni zgodilo, delno zaradi prevelikega povpraševanja. Prostore smo napolnili tako hitro, da smo skoraj sami ostali brez, delno pa nam tako celo ustreza, saj smo kasneje ugotovili, da Tanjine kozmetične storitve ne sodijo k živahnemu dogajanju v gostinskem lokalu. Sami nismo in ne potrebujemo tako velikih prostorov, smo pa želeli zgraditi nekaj večjega, oddati nekaj prostorov v najem,« pojasnjuje Boris Demšar ob srkanju vrhunske kavice iz Dunaja, ki vam jo postrežejo v njunem lično urejenem baru Hugo.

Črn objekt z oranžnimi detajli se bohoti v centru Jurovskega Dola, tik ob novem pokopališču. Urejenost objekta lepo dopolnjujejo zasejane grmovnice, obiskovalec pa takoj ugotovi, da v tem poslopju vlada red in natančnost. Med številnimi dejavnostmi, ki se nahajajo v objektu je tudi bar Hugo, ki prvotno ni bil mišljen, a sta ga Tanja in Boris po številnih prigovarjanjih domačinom in tudi župana le pogumno odprla. »Malo pred našo gradnjo se je namreč zaprl lokal Panorama in tako so prebivalci ostali brez dobre kave in prostora za druženje,« pojasni Boris, ki je sicer po poklicu tesar, zato vodenje lokala prepušča ženi, ki pa je povsem domača v teh vodah že od majhnih nog.

V zgornjem nadstropju je bilo naprej mišljeno stanovanje, razmišljala sta, da bi ga predala sinovom, ki nista kazala prevelikega zanimanja. V času korone so bili zaradi velikega povpraševanja po najemu prostore primorani spremeniti v poslovne. Zdaj lahko torej tukaj na enem mestu najdemo že prej omenjeni Hugo bar, splošno gradbeno dejavnost Demis, frizerski studio AStyle, vulkanizersto in čiščenje vozil Gumek center, računovodstvo in poslovno svetovanje Elsa, kozmetične storitve Beauty Studio Katja in Lepotni raj ter gradbene storitve Ketisch. Ženske (in moški) lahko v Poslovnem centru Jurovski Dol obiščejo različne storitve, spijejo kavico in odidejo urejeni od glave do pet.

demsar2

Z obiskom sta Demšarjeva zadovoljna, odziv ljudi na odprtje objekta in bara je bil zelo dober. Ob vstopu v lokal se vidi, da je urejen z občutkom in posebno pozornostjo, da se bodo gostje v njem počutili čim bolj udobno. Kot v veliko drugih panogah pa manjka dobra delovna sila, potarna Tanja in doda, da delavcev ni: »Sploh gostinstvo je problem, saj so se mnogi med korono zaradi zaprtja tovrstnih obratov prekvalificirali. Danes je na tem področju tako, da iščeš, dokler ne najdeš dobrega kadra. Velikokrat moram v ta posel skočiti tudi tudi sama. Hvaležna sem, da sem lahko redno zaposlila sestro, kar nam je vsem prineslo veliko olajšanje in prihranilo marsikatero skrb.«

Tudi v gradbeništvu je dober kader težko najti. Za nekatere poklice že leta ni več razpisanih srednješolskih programov. Boris je optimističen, saj so z dvigom cen uspeli dvignili tudi plače in na tak način poskušajo obdržati oziroma privabiti delavce. Njegovo podjetje je letos urejalo tudi jurovsko pokopališče, a so bili tudi časovno zelo omejeni. »Priznam, da nismo imeli pretiranega interesa izvajati tega projekta, saj smo imeli prepolne roke dela. Zavedam se, da gre za naš kraj, za našo skupno dobro, zato smo priskočili na pomoč, saj niso uspeli najti drugega izvajalca. Sam običajno ne delam fizično, tukaj pa sem priskočil na pomoč in tudi osebno delal, da smo končali v predpisanem času,« pripoveduje Boris Demšar, ki v svojem gradbenem podjetju zaposluje 5 delavcev.

Podjetje Demis, Boris Demšar s.p. v glavnem izvaja zidarska, tesarska in krovska dela. Boris rad dela z lesom, strehe so mu blizu, kar mu narekuje že njegove profesija. Letos maja so obeleževali 25 let njegove gradbeniške kariere. Ponosno pove tudi, da izhaja iz gradbene družine – glede na ohranjene zapise je družinska tradicija v gradbeništvu dolga že več kot 200 let.
Na drugi strani pa so starši Tanjo zelo zgodaj uvedli v gostinstvo. Tanja nam pojasni, da sta se mama in oče preživljala kot gostinca in to je bil tudi v večji meri povod, da je od začetka nasprotovala odprtju lokala, saj se je zavedala za kako sladko-grenki posel gre.

»Večerni dogodki ob vikendih se zavlečejo v noč, ob alkoholni opitosti pa zanjo biti gostje tudi nerodni ... če želiš ohraniti lep lokal z dostojnim kadrom priznam, da dopusta praktično ni. Tako sva daljše poletne odmore zamenjala za vsakodnevne skrbi in delo v lokalu,« pripoveduje Tanja, a obenem se zaveda, da je lokal del nje, saj je vanj vložila ogromno truda, energije in kreativnosti, da izgleda tako lepo urejen in prijeten.

Od otvoritve bodo v soboto minila že polna tri leta. Ob tej priložnosti v Hugo baru 3. decembra pripravljajo posebno zabavo. Goste bodo v večernih urah pogostili s hrano, pripravljajo posebne akcijske ponudbe pijač, DJ Enis pa bo od 18. ure naprej z glasbo poskrbel za dobro vzdušje. Tudi sicer enkrat mesečno organizirajo dogodke, omenjenega DJ-ja iz Murske Sobote so gostje bara vzljubili in zdi se, da se ga kar ne naveličajo. Drugače Hugo bar obratuje med šesto uro zjutraj in deseto uro zvečer, ob vikendih pa nekoliko dlje.

demsar3Foto: osebni arhiv zakoncev Demšar

Demšarjevi pa se aktivno vključujejo tudi v druge dogodke oziroma se na različne načine povezujejo z občani. Ponosno povesta, da sta Prostovoljnemu gasilskemu društvu Sveti Jurij pomagala pri nakupu novega gasilskega vozila, saj gre, kot pripoveduje Boris, za izjemno hrabre in posebne ljudi, ki so nam venomer pripravljeni priskočiti na pomoč. Podpirata tudi športnike iz Nogometnega kluba v Jurovskem Dolu, je pa bilo še kar nekaj drugih društev, ki sta jih podjetnika podprla kolikor je bilo v njuni moči. No, Boris včasih na kakšni lokalni prireditvi tudi z velikim veseljem prime za mikrofon in dogodek popestri z glasbenim nastopom. Nekoč je celo nastopal na karaokah in osvajal najvišje stopničke.

Med pogovorom večkrat izpostavita, da je v kraju veliko pridnih podjetnikov, ki si med seboj pomagajo in dobro sodelujejo. Kadar kdo potrebuje pomoč, sta med prvimi, ki sta pripravljena pristopiti k delu ali posoditi opremo. Velikokrat pa odrekanje pomeni tudi manj časa zanju in njuno družino:

»Ne znava reči ne. Nikoli nama ni težko pomagati, na kakršenkoli način pač lahko. Prav zato nama je toliko težje, ko ljudje ogovarjajo, češ, kaj vam pa manjka. Ker smo privatniki, se ne smemo nad ničemer pritoževati oziroma potarnati. Vesela in hvaležna sva, da nam gre lepo, a ne pade pa nič iz neba. Vse kar imava, sva ustvarila sama. Delu nikoli ni konca. Biti sam svoj šef je super, hkrati pa pomeni, odgovornost, 24-urno skrb in dejstvo, da nimaš pravega odmora oziroma dopusta. Ta del ljudje velikokrat spregledajo. Bi pa marsikdo razmišljal drugače, če bi si to preizkusil,« zakonca odgovorita na vprašanje ali se ob kopici dela sploh najde čas za odklop.

Mirovati torej ne moreta, niti ne znata. Kakšni so načrti za naprej? »Pri nas gre zmeraj vse sproti. Tako, kot je poslovni objekt dobil drugačne vsebine od zamišljenih, tako pustimo vsem projektom, da se sami razvijejo,« nam pove Boris, a v očeh se mu od idej, ki jih še želi uresničiti, kar iskri. Upamo, da bosta sina, ki sta sta se odločila, da nadaljujeta izobraževanje na področju gradbeništva, pogumno prevzela podjetje od staršev in tudi onadva soustvarjala lepšo prihodnost v prelepi jurovski kotlini.

Nazadnje urejeno: sobota, 17 december 2022 13:30