Kraljevi ptujski krof je zagotovo najboljši topel!

S svečnico prihaja predvsem v naše konce najbolj veseli čas – pust. Čas, ko se ne štejejo kalorije in ko je največ govora o tem, v kaj se bomo pa letos našemili? Najboljša sladica iz kvašenega testa, ki velja za simbol pusta v Sloveniji se, po prepričanju mnogih, nahaja v najstarejšem mestu v Sloveniji – Ptuju. Na svečnico smo obiskali proizvodnjo Kraljevih ptujskih krofov v Ptujskih pekarnah in slaščičarnah, kjer tako nočna izmena kot tudi jutranja pridno peče krofe – do jutra pa jih mora več kot 15 tisoč romati k naročnikom v trgovine Jager, v dome za ostarele, šole ter do drugih potrošnikov po skoraj vsej Sloveniji. Po proizvodnji nas je vodil vodja obrata Aleksander Čeh, ki s pekovskimi izdelki ravna tako zelo spoštljivo, da se zaveš, da ne gre le za izdelek, temveč za trud, in skrb, ki ga vanj pozno zvečer vlagajo njegovi sodelavci, da zjutraj nahranijo naše lačne trebuhe.

Krofe si brez zadržka, bogato privoščim enkrat na leto, ob pustu. Nekoč, ko sem še živela na Ptuju sem navdušeno opazovala in pričakovala glasno zvonjenje kurentov. Tako mogočni, mistični in edinstveni so! Pustovanje na Ptuju je praznik, za katerega se živi! S to tradicijo živi tudi krof, ptujski krof, ki svojo izjemno recepturo že šest desetletij ohranja in skrbi, da se vsi »krofoljubci« vedno znova zagnano vračamo na prodajno, praznično okrašeno okence pred Ptujskimi pekarnami in slaščičarnami na Ptuju, kjer nam prijazne delavke na izročijo še vroče Kraljeve ptujske krofe. Letos je prodajno okence dobilo čudovito osveženo in navihano podobo.

Med pustom jih spečejo več kot pol milijona, a vsi dobijo enako dozo pozornosti

Vstopiti v svet topline in prijetnega vonja po dobrem in domačem je nekaj veličastnega. Aleksander nas je s toplim in krepkim stiskom rok povabil v proizvodnjo, da nam prikaže njihov vsakdan v času pusta: »Danes je relativno mirno, ampak ko je špica pa je prav pestro in tukaj ne bi morali tako mirno hoditi,« pojasnjuje in me vodi mimo večmetrske peči, iz katere so se pravkar pripeljali sveže pečeni hlebčki. Aleksander mi med hojo po pekarni prijazno pripoveduje, da ena peč na uro speče 600 kilogramov kruha.

Na desni strani dva peka – pečnika marljivo, a s skrajno previdnostjo ter občutkom, prelagata hlebčke kruha narejenih z drožmi, prav takšnega so pekle že naše babice. Nato prispemo do ogromne naprave, kjer se prične vsa magija – testo za krofe zamesijo v posebnih mešalnih kotlih s spiralnimi mešalci, nato pa gredo na oblikovanje oziroma na okroglanje ali v pekovske žargonu kot rečejo »žlejfanje«'. Nekoč so to počeli ročno, sedaj jim pri tem pomagajo stroji. Obrnemo se proti vzhajalnim komoram iz katerih nas pozdravlja na stotine mini krofkov, kjer so na posebnem tretmaju – vzhajanju. Pekovski mojstri vseskozi preverjajo, da sta temperatura in vlaga primerna – ne preveč in ne premalo, saj le pod budnim očesom in pod primernimi pogoji krofi najlepše vzhajajo.

Zlata kopel, ki poskrbi za čudovito okus in izgled

Sledi kopanje v ogromni fritezi s 400 litri sončničnega olja, kjer se krofi počasi, v okoli štirih minutah, scvrejo in dobijo zlato ter značilno obliko z velikim obročem ali kot rečemo »rinkom«.

»V eni uri spečemo do 1.300 krofov, ko pa je špica pa tukaj spečemo čez 60 tisoč krofov v enem dnevu,« nam Aleksander predstavlja statistiko.

Temperatura olja se uravnava senzorsko, venomer se kontrolira, da so maščobne vezi olja v stabilnem stanju, ko pa olje ni več primerno se ga zamenja. V pravkar ocvrte krofe igle strojno vbrizgajo marelično marmelado, zaposlena pa jih previdno nalaga na pladnje, da jih odpeljejo na naslednji tretma – sladkanje. Na sosednji mizi Ana nadvse natančno razteza testo za jabolčne zavitke, sodelavka Marta pa jih napolni s skuto, nekatere tudi z jabolki, ki jih ročno pripravijo in zmeljejo. Aleksander pove, da so zavitki iz Ptujskih pekarn in slaščičarn le tako lahko res domači in zares dobri. Pomislim, da glede na to, kako ubrano in s kakšno elegantnostjo jih zaposleni na kvašenem oddelku pripravljata morajo biti res dobri, saj je v njih tudi kanček njune predanosti in ljubezni do dela.

Delamo dobro in skrbimo za razvoj – ne le proizvodnje, temveč tudi kadrov

Aleksander, je rojen v Trnovski vasi, in je delo peka vzljubil preko svojega očeta, Štefana Čeha, kateri je le ena izmed upokojenih pekovskih legend iz Ptujskih pekarn in slaščičarn in katerega tudi predstavljajo v katalogih trgovin Jager ter je delal v tej pekarni kar 38 let. Aleksander nam z velikim zadovoljstvom pove, da imajo sedanji lastniki pekarne (slovensko podjetje Jagros d.o.o, ki upravlja s trgovinami Jager) velik posluh, saj jim omogočajo, da so delovni pogoji dobri, v ptujsko pekarno in proizvodnjo pa so v zadnjih letih vložili zelo veliko sredstev, nazadnje so investirali v nakup novih roto peči nemške kvalitete za peko peciva in kruha, v nove vzhajalne komore, v novi velikanski stroj za oblikovanje žemljic, prostor za ohlajanje kruha, hladilnice in še bi lahko naštevali. Zelo se trudijo, ter veliko vlagajo v kader ter zaposlene, da jih pridobijo še več. Kljub izjemnim podražitvam v zadnjem času - samo za prikaz; moka se je podražila za 100-odstotkov, elektrika 400-odstotkov olje 300-odstotkov. Torej dejavnikov je kar nekaj, ki vplivajo na ceno, ampak k sreči še dodatno zaposlujejo in se dobro odzivajo na razmere na trgu. »Enostavno povedano delamo dobro. Zaposlenih nas je nekaj več kot 80, a delamo vse in si pomagamo. Ko je potrebno, nam pride pomagat tudi direktor pa najsi bo to pakiranje, nikoli mu ni težko. Ko je potrebno, stopimo skupaj in si tako pomagamo,« pripoveduje Čeh.

Aleksander nam pove, da ima organizirano tudi jutranjo ali dopoldansko izmeno v kateri proizvajajo izdelke za samo dopeko v trgovinah Jager v tej izmeni pa tudi pečejo krofe za prodajo na prodajnem okencu, kjer dobite še vroči Ptujski krof. Pojasni, da v imajo v Ptujskih pekarnah tudi slaščičarne že zelo dolgo tradicijo, kjer proizvajajo raznovrstne slaščice, kot so kremne rezine, jabolčna pita, sadne rezine in rolade, marmorne kolače, serijske torte ter torte po naročilu za najrazličnejše priložnosti. Pove nam, da so ravno v letu 2022 Ptujske pekarne in slaščičarne praznovale že 75 let obstoja, kar je zagotovo še en razlog več za zaupanje končnih potrošnikov in vseh, ki sodelujejo z njimi.

Bela odeja, doda Kraljevemu ptujskemu krofu svojo veličastnost

Ocvrte krofe čaka še snežno beli posip, ki jim ga na svečnico podelita Janja in Renata. Krofe najprej ročno zložita iz ogromnih pladnjev, posipata s sladkornim posipom in jih nato namestita v kartonaste škatle, ki se bahajo z napisom Kraljevi ptujski krof. Ko vprašam Renato ali potem doma peče krofe se glasno nasmeji in odvrne: »Eh, kje pa«.

Okus iz preteklosti, ki ga okušamo v sedanjosti

Aleksander Čeh ni zadovoljen in ponosen le na urejeno in sodobno proizvodnjo ter marljive sodelavce, temveč predstavi tudi trud, ki ga vlagajo v razvoj njihovih artiklov: »Imamo več kot 400 artiklov. Če se osredotočim na krofe se je Kraljevemu ptujskemu krofu še pridružil krof s slivovo marmelado. Gre za recepturo, ki obudi čase, ko so nam babice pekle takšne krofe. Z mojo ekipo smo pripravili tudi krof s čilijem, kjer smo mu lepo rdečo barvo dodali z dodatkom rdeče pese, imamo pa še krof z borovničevo marmelado, krof s kokosovim posipom, krof z vanilijevo kremo in še bi lahko naštevali. A še vedno je najbolj prodajan in zaželen klasičen Ptujski krof, krof z marelično marmelado, ki ima 60-letno recepturo.

»Ali kruhu dodajate barvila?«

Vsak, ki bi se sprehodil skozi proizvodnjo, si takega vprašanja ne bi upal postaviti tako srčnim pekom. Ti peki imajo do kruha in pekovskih izdelkov tako spoštljiv odnos, da ti kaj takega niti ne pade na misel. »Seveda pa smo v koraku s trendi in strankam ponudimo kaj novega in drznega a vse, kar ponudimo je naravno, domače in pristno: kot že omenjeno rdečo peso, dodamo v čili krof, da ga obarvamo v rdeče, špinača je za zeleno, jedilno oglje je za črno barvo. Marsikdo ima napačno predstavo. Če bo trgovka pravilno izobražena ti bo znala ponuditi pravi kruh. Veliko proizvedemo tudi polnozrnatih kruhov ter pirin kruh s pinjencem. Gre za naravna sredstvo, ki daje kruhu svežino. Pinjenec pa je stranski produkt masla za katerega je značilno, da če ga dodaš, kruhu ta podaljša svežino. Skuta prihaja iz Pomurskih mlekarn, korenina s čebulo, pa se rada pohvali, da so njeno čebulo pražili v oljarni Gea.

Krofi so pripravljeni na transport: srečno pot do veselih ust!

Prišli smo do zadnje faze in sicer do pakiranja, kjer štiri Kraljevske ptujske krofe v papirnati škatli zavarujejo s folijo in označijo z deklaracijo ter pripravijo v škatle za transport. Znameniti Kraljevi ptujski krofi romajo čez kar nekaj faz, a ko se jih dotakne človeška roka in ljubezen je to tisto, kar mu doda kronico na vrh snežne odejice.

Ob odhodu sem še zadnjič pogledala marljive zaposlene, jim pomahala z novim vedenjem, da ti ljudje tukaj ustvarjajo ne le kruh, temveč nebeških kruh, krofe, žemljice, … ki so jih njihove roke s tako veliko predanostjo in skrbnostjo pripravile za nas.

Za vse tiste, ki si želite okusiti veličino Kraljevega ptujskega krofa pa vabimo, da se oglasite na prodajnem okencu v Ptujski pekarni in slaščičarni v terminih, ki jih skrbno objavljajo na svoji Facebook strani.

Veseli nas, da bodo na letošnjem lenarškem pustovanju kraljevali Kraljevi ptujski krofi iz Ptujskih pekarn in slaščičarn d.o.o!