Kohezijska politika v novi finančni perspektivi 2021–2027

S pomočjo sredstev evropske kohezijske politike smo v Sloveniji po podatkih Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj v zadnjih letih uresničili več kot 10.000 projektov posameznikov, podjetij, občin, nevladnih in drugih organizacij ter mnogih drugih. Z njihovimi rezultati se srečujemo na vsakem koraku, od investicij za potrebe pitne vode ali čiščenje odpadnih voda do investicij za hitrejši zagon malih in srednjih podjetij, naložbe v trajnostno mobilnost ali boljšo rabo energije, skrb za ranljive skupine, starejše ali mlade ali za boljše e-storitve za vse državljane.

Evropska kohezijska politika je glavna naložbena politika Evropske unije. Spremembe, ki jih narekujeta zeleni in digitalni prehod, so za Slovenijo po usmeritvah v Operativnem programu 2021–2027 ključnega pomena. Gre za ukrepe v smeri večje odpornosti gospodarstva in družbe, izkoriščanja novih priložnosti ter pospešitve prehoda v visoko produktivno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo s končnim ciljem kakovostnega življenja za vse. Višina sredstev, ki bo jih mogoče koristiti do leta 2029, je 3,2 milijarde evrov.

Sredstva evropske kohezijske politike so v obdobju 2021–2027 na nacionalni ravni načrtovana v okviru enega programa, v katerega so vključeni štirje skladi: Kohezijski sklad (KS), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad plus (ESS+) in Sklad za pravični prehod (SPP) (za premogovniški regiji Zasavje in Savinsko-Šaleško).

Za spodbujanje povezovanja urbanega in podeželskega območja ter zmanjšanje razvojnih razlik bodo uporabljeni trije teritorialni pristopi. Trajnostni razvoj mest bo podprt s pristopom celostne teritorialne naložbe (CTN), lokalni razvoj s pristopom lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD), in regionalni razvoj z mehanizmom dogovori za razvoj regij (DRR).

 Pet glavnih ciljev, ki so gonilna sila naložb v obdobju 2011-2027.

Slovenija bo v finančnem obdobju 2021–2027 zasledovala šest ciljev politik:

• cilj politike 1: konkurenčnejša in pametnejša Slovenija;
• cilj politike 2: bolj zelena, nizkoogljična Slovenija;
• cilj politike 3: bolj povezana Slovenija z izboljšanjem mobilnosti;
• cilj politike 4: bolj socialna in vključujoča Slovenija;
• cilj politike 5: Slovenija, ki je bliže državljanom;
• specifični cilj Sklada za pravični prehod: Slovenija za pravični prehod.

Ključni izzivi Slovenije, ki jih bomo naslovili s sredstvi evropske kohezijske politike, so pospeševanje rasti produktivnosti, pospeševanje prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo, vključujoč družbeni razvoj, medgeneracijska solidarnost ter pravičen prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo.

Podrobnejši cilji politik so dostopni v Programu evropske kohezijske politike 2021–2027, ki ga je Evropska komisija potrdila 12. 12. 2022 in je dostopen na spletu.

V skladu s potrjenim krovnim dokumentom se ministrstva, regije in lokalne skupnosti pripravljajo na izvajanje programa. Prvi razpisi (programi Interrega) so že odprti, upamo, da bodo naslednji sledili čim prej – po napovedih ministrstev že v jeseni. Potrebe po črpanju sredstev so velike. Podravska regija, vključno z območjem Slovenskih goric, je po koeficientu razvitosti šele na desetem mestu med dvanajstimi slovenskimi statističnimi regijami, približno 25 % prebivalstva pa dela zunaj regije. V naslednjih mesecih bodo napori pri izvajanju Dogovora za razvoj regij usmerjeni v enakomerno porazdelitev po celotnem območju podravske regije, vključno s pripravo projektov za kakovostne pogoje bivanja ter dvig produktivnosti in konkurenčnosti.

dr. Milojka Domanjko