505 let cerkve Sv. Lenarta v Slov. goricah

Prva omemba cerkve leta 1196, prva omemba župnije pa leta 1354

Cerkev sv. Lenarta je bila prvič omenjena že 1196 leta (listina o prvi omembi Lenarta z dne 17. junija leta 1196 v dunajskem Državnem arhivu). Gre za doslej najstarejši znani pisni dokument, ni pa izključeno, da bodo raziskovalci odkrili še kaj starejšega. Prva omemba župnije sega v leto 1354. Tako je bila župnija s sedežem pri cerkvi svetega Lenarta prva, ki se je izločila iz pražupnije Jarenina. Nastanek samostojne lenarške župnije je bil velikega pomena za sam razvoj kraja in njegovo vlogo v širšem prostoru.

Zavetnik lenarške župnijske cerkve je sv. Lenart. Sv. Lenart se je rodil okoli leta 500 v Orleansu v plemiški družini, ki je bila v prijateljskih odnosih s krščanskim frankovskim kraljem Klodvikom. V kraju Saint Leonard de Noblat v Franciji, kjer je grob sv. Lenarta, vztrajno trdijo, da je bil po cerkveni službi samo diakon in da je odklonil škofovsko posvečenje. V Sloveniji pa imamo v vseh življenjepisih zapisano, da je bil škof.

Francoska upodobitev sv. Lenarta je v svetlo modri dalmatiki – kot diakon, medtem ko ga imajo nemške dežele upodobljenega v črnem habitu – kot opat. V dežele, kjer je krščanstvo prihajalo iz nemških pokrajin, ga imamo črnega, v ostalem delu pa modro upodobljenega. Na Slovenskem mu je posvečeno okoli 70 cerkva, največ podružničnih. Veliko teh je nastalo po zaobljubi ljudi, ki so bili rešeni turške sužnosti. Je zavetnik jetnikov in tudi živine, zlasti konj. Goduje 6. novembra in velja tudi za vremenarja.

»Kakršno na Lenarta kane, takšno do božiča ostane.«

 Farno žegnanje na »lenartovo nedeljo« je izjemno priljubljeno in je del občinskega praznika. Foto: Marjan Toš

Današnja cerkev sv. Lenarta pri Lenartu v Slovenskih goricah stoji na vzpetini nad trgom. V preteklosti jo je obdajalo taborsko obzidje, ki pa so ga deloma odstranili, preostali del pa znižali.

Sedanja cerkevna stavba je iz začetka 16. stoletja in je bila dokončana leta 1518. Postopoma so ji dozidali stranski kapeli in zakristijo ter postavili nov zvonik. Obnovljena je bila v 50. letih 20. stoletja. Kljub prenovi je cerkev še vedno eden najlepših primerov pozne slovenskogoriške gotike. Za trditev, da naj bi cerkev sv. Lenarta in nasebino uničili Turki, še vedno nimamo primarnega vira, s katerim bi to lahko potrdili in dokazali. Zato je treba zapise o turški navzočnosti v Lenartu in njihovo divjanje po okolici jemati s precejšnjo rezervo, saj zgodovinsko še vedno ni dokazana. Avtor oltarne slike v cerkvi ni dunajski slikar Martin Joseph Kremser-Schmidt, ampak njegov učenec graški dvorni slikar Anton Jantl. Skozi zgodovino se je ime učenec pri nekem prepisu zbrisalo in tako je nastalo, da je oltarna slika od Kremser-Schmidta. Do tega rezultata je prišla dr. Tina Košak v njeni doktorski dizertaciji in tudi utemeljila s plačilnimi pobotnicami, ki jih je našla v Herbersteinovem arhivu na ptujskem gradu.