Deset let Zadruge Dobrina: primer dobre prakse

Zadruga Dobrina je bila z razvojem lokalne preskrbe v zadnjih desetih letih na območju Slovenskih goric in celotne Slovenije prepoznana kot primer dobre prakse, tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga želijo prenesti v več delov Slovenije in izven meja. Začetki segajo v konec leta 2011, ko je potekala prva ustanovna skupščina v Jurovskem Dolu, ob hkratnem oblikovanju Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Prvotni namen delovanja je bil malim slovenjegoriškim kmetijam nuditi podporo pri ustvarjanju dodane vrednosti iz kmetijske in dopolnilnih dejavnosti ter jim omogočiti nadaljnji razvoj v smeri ekološke pridelave zelenjave in sadja. Prve znake življenja so kmetijam vdahnili prav oni – ustanovna skupščina z ekipo raziskovalcev in s strokovno ekipo iz Slovenskih goric. V letu 2012 so se začela sodelovanja z obrati javne prehrane. Vzpostavljena so bila načela delovanja socialnega, družbeno odgovornega podjetja, ki svojim članom in kupcem zagotavljajo pravično trgovino brez visokih marž, prevzem logistike, trženja in prodaje. Zadruga je v letu 2015 uradno pridobila status socialnega podjetja.

Na področju povezovanja kmetij in ponudnikov lokalnih izdelkov je Zadruga Dobrina s svojimi začetki in razvojem v Sloveniji orala ledino. Na zadrugi povejo, da so bila prva leta delovanja zahtevna, vendar jim vedno večje število vključenih kmetij, obratov javne prehrane, naročenih tedenskih sezonskih zabojčkov zelenjave z zadovoljnimi kupci povrnejo vložen trud. Tudi številke kažejo, da zadruga uspešno deluje – na začetku je štela 8 članov, danes jih ima 130, sodeluje s 50 obrati javne prehrane (na začetku s 3 obrati), v trgovinici je bilo ob zagonu približno 150 prodajnih izdelkov, danes jih je približno 1500. Od pridelovalcev je bilo v lanskem letu dobavljenih za 30 % več pridelkov kot v preteklem letu. Povprečna rast prodaje se letno povečuje za približno 30 %. Poudariti pa je treba, da ne gre za klasično kmetijsko zadrugo, ampak za način delovanja, kjer se vključene kmetije med seboj dobivajo na rednih usklajevalnih sestankih, skupaj določajo odkupne cene, se usklajujejo glede izvajanja dela, promocije, trženja itd.

Kmetija, ki izhaja iz lokalnega okolja, mora imeti urejeno shemo kakovosti (integrirana ali ekološka pridelava) ali pa registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji oziroma osebno dopolnilno delo. Prvo leto sodelovanja je poskusno. V primeru slednjega kmetija postane član Zadruge Dobrina, z dolžnostjo udeležbe na vseh rednih sestankih in dogodkih Zadruge Dobrina. Od vsakega pridelovalca ali predelovalca se pričakujejo kakovostni pridelki oziroma izdelki ter korekten in pošten medsebojni odnos.

Ob vdoru hrane iz uvoza vprašljive kakovosti je še toliko bolj pomembno, da se začnemo spraševati, od kod hrana prihaja in kako je pridelana. Prav s tega vidika Zadruga Dobrina opravlja pomembno strateško in družbeno odgovorno dejavnost, ki vpliva na različne ravni delovanja naše družbe, predvsem na območje Slovenskih goric in širši radij Podravja. S tem ko pridelava in poraba hrane potekata sezonsko, znotraj lokalne skupnosti, pa prispevamo tudi k boljši zdravstveni sliki območja, spoštljivemu odnosu do hrane in ekonomskemu razvoju okolja, iz katerega izhajamo. Zaključimo lahko le z željo, da bo Zadruga Dobrina naprej peljala razvoj in podporo lokalnim pridelovalcem in kupcem ter da bomo v Sloveniji imeli še kak svetel primer povezovanja s trženjem lokalne ponudbe.

Milojka Domajnko