580 let od prve pisne omembe gradu v Hrastovcu

Eno najlepših grajskih poslopij na Štajerskem z ohranjenim baročnim stopniščem in grajskimi ribniki

Letos mineva okroglih 580 let od prve pisne omembe Hrastovca v zgodovinskih virih. V pisnih virih se namreč grad v Hrastovcu prvič omenja leta 1443. Je eden najmogočnejših gradov na Slovenskem, ne samo po dominantni legi, temveč tudi po kvalitetnem oblikovanju. S svojo monumentalnostjo tvori večji kompleks, ki ga na jugu členi starejši del s tremi renesančno oblikovanimi dvonadstropnimi trakti in tremi okroglimi stolpi iz okoli leta 1600, kateri skupaj s severnimi baročnimi trakti in različno razgibanimi strehami sestavljajo prostrano notranje dvorišče, zasajeno z mogočnimi soliternimi drevesi. V gradu je tudi kapela iz leta 1688. Na severni strani, ob vznožju baročnega balustradnega stopnišča, leži manjši formalni parter. Del grajskega kompleksa je tudi sistem ribnikov, veliko bogastvo pa so tudi obnovljene baročne stopnice.

Zgodovinarji domnevajo, da naj bi se Hrastovec v začetku imenoval drugače, morda Dobrovec. Vsekakor pa se je ime nanašalo na hrast oziroma na starejše poimenovanje tega drevesa – dob. Iz tega prvotnega imena se je kasneje razvil napačni nemški prevod »Gutenhag«, ki pomeni »dobro podiranje« namesto »podiranje dobov«. Obstaja še druga teorija o etimološkem izvoru imena Hrastovec, ki trdi, da je ime izpeljano iz Gehag-Kaag kar naj bi pomenilo preseko skozi gozd, in se natančneje nanašalo na preseko skozi gozd na obmejnem območju z Ogrsko, v katerem se je vse do začetka 13. stoletja nahajal tudi Hrastovec. Do leta 1376 je bil Hrastovec v lasti plemiške družine von Haag. zadnjega člana tega rodu Gunterja, po imenu Ana, se je leta 1379 poročila s Henrikom Herbersteinom in mu za doto v zakon prinesla Hrastovec. Rodbina Herberstein je nato z manjšimi presledki gospodarila s Hrastovcem do konca aprila 1945 leta. Z njo je močno povezana tudi srednjeveška in kasnejša zgodovina Lenarta. Vse to ne sme v pozabo.

Družina Herberstein, čigar predniki so izpričani v začetku 13. stoletja, izvira iz avstrijske Štajerske. Njen matični grad, po katerem se rodbina imenuje, se nahaja približno pol ure vožnje od Gradca in se razprostira na ogromni skali nad rokavom rečice Feistritz (Bistrica). Od leta 1290, kamor sega prva pisna omemba gradu, je Herberstein v lasti iste družine, ki danes šteje že 21. generacijo. Herbersteini so se v službi Habsburžanov povzpeli do najvišjih dvornih, državniških in vojaških služb ter se tako uveljavili v večini deželah. Leta 1537 so bili povzdignjeni v barone, leta 1644 v grofe. Močne stike so imeli tudi z ozemlji v današnji Sloveniji, kjer so posedovali ali imeli v zakupu posesti na Kranjskem, v Istri največ na slovenskem Štajerskem in tako odigrali pomembno vlogo v političnem in kulturnem razvoju teh območij.

Zdaj v gradu domuje SVZ Hrastovec, ki pa že izvaja postopno izselitev iz grajskega poslopja.