zombi 2

Vpis
Napovedujemo:

Od Majnega dvora do mogočnega grajskega poslopja nad Pesnico

Foto: Marjan Toš Foto: Marjan Toš

Grad Hrastovec (nem. Gutenhag) skriva bogato izročilo in zgodovino
Grad Hrastovec leži v naselju Hrastovec v Občini Lenart. Ime je dobil po obsežnih okoliških hrastovih gozdovih. Naselje Hrastovec se prvič omenja v pisanih virih leta 1265. Omembo Hrastovca lahko zasledimo v deželnoknežjem urbarju. Iz njega je razvidno, da je dobival deželni knez po sodni oddaji letno po eno svinjo od vsake vasi, pripadajoče mariborskemu deželnemu sodišču, v katerega je spadalo tudi naselje Hrastovec. Istega leta (1265) se tako prvič tudi omenja dvor Hrastovec, ki je bila sestavljen iz dveh stolpov ter obdana z globokim jarkom. Sami začetki utrdbe na lokaciji gradu bi lahko segali že v drugo polovico 10. stoletja. V tem času so se namreč prenehali madžarski pohodi in vpadi čez osrednjo Slovenijo. Vsekakor pa je na tem mestu do 15. stoletja stal le manjši dvor, saj se šele leta 1457 Hrastovec prvič omenja kot grad in gospoščina. Grad, ki stoji na majhni vzpetini nad reko Pesnico, je eden največjih ohranjenih gradov na Slovenskem. V 17., predvsem pa v 18. stoletju so ga dali takratni lastniki Herbersteini prezidati in povečati in šele po teh gradbenih posegih je Hrastovec zasijal v vsej svoji mogočnosti..

Družina Herberstein je izpričana že v začetku 13. stoletj
HRASTOVŠKI GRAJSKI RIBNIKUgledna fevdalna družina Herberstein, katere predniki so izpričani v začetku 13. stoletja, izvira iz avstrijske Štajerske. Njen matični grad, po katerem se rodbina imenuje, se nahaja kakšne pol ure vožnje od Gradca in se razprostira na ogromni skali nad rokavom rečice Feistritz – ali po slovensko Bistrice. Prva pisna omemba njihovega gradu sega v leto 1290 in od takrat je tudi v lasti te družine. Herbersteini so bili lastniki Hrastovca z manjšim presledkom med leti 1802 – 1909 vse do konca aprila 1945. Na gradu se je mudil tudi velik svetovljan iz družine Herbersten, diplomat Žiga Herberstein, avtor Moskovskih zapisov. Med pomembnejšimi predstavniki družine je bil tudi grof Jurij Herberstein, ki se je v zgodovino zapisal kot poveljnik vojske v kmečkem uporu 1515. Z neizmerno krutostjo se znašal nad že tako obupanimi slovenskimi kmeti Hrastovška graščina oz. gospostvo je imelo podložnike po mnogih vaseh v osrednjih Slovenskih goricah, podrejen mu je bil tudi bližnji Lenart. Od leta 1447 so imeli tudi pravico opravljanja krvnega sodstva, najprej v vaseh Ruperče, Močna in Jablance, nad pa še nad drugimi podložniki. Tega leta je vladar Friderik III. Lenartu uradno potrdil trške pravice, ki jih je po navedbah nekaterih virov sicer imel že od leta 1332.Trškega sodnika so volili vsi polnopravni tržani, potrjeval pa hrastovški graščak.

Legenda o Črnem križu pri Hrastovcu še vedno živi
SPOMENIK ČRNI KRIŽZ zgodovino gradu Hrastovec pa ni tesno povezan samo trg Lenart, pač pa tudi župnijska cerkev sv. Lenarta. V njej so namreč hrastovški gospodje obiskovali božjo službo, pogosto pa so za njih brali svete maše tudi v cerkvi sv. Ruperta v bližnji Voličini. S Hrastovcem je povezana legenda o lepi Agati s Štraleka in grofom Ivanom Friderikom Herbersteinom iz Hrastovca. Med njima je vzplamtela velika in skrita ljubezen. Mladenca sta se zaljubila, si obljubila večno zvestobo in se v majhni Jakobovi cerkvici v vasici Lormanje celo na skrivaj poročila. Ko je moral Friderik na bojno polje v boje s Turki, je hudobna tašča in mati grofica Margareta, Agato obsodila čarovništva in jo dala umoriti v Črnem lesu, kjer je bilo morišče. To legendo je literarno upodobil lenarški sodnik in kronist Ožbolt Ilauniga v povesti Črni križ pri Hrastovcu. Zgodba pa dejansko sodi v zgodovinski okvir verskih nasprotij med katoliki in skakači, ki so bili ena od sekt reformacije in so bili zelo aktivni na območju Radehove. Gre za čas ob koncu 16. stoletja, ko so se stopnjevale socialne in narodne napetosti. Na kraju, kjer so umorili Agato in tudi sicer obglavljali obsojence, je nesrečni grof Friderik leta 1605 dal postaviti znamenje iz črnih kamnov, Črni križ. Še danes stoji.

Po vojni zbirno taborišče OZNE
Med obema svetovnima vojnama je na gradu Hrastovec delovala ruska emigrantska gimnazija. V času okupacije od 1941-1945 na gradu Hrastovec ni bilo okupatorjeve vojske, ob koncu vojne so imeli le kakšnih 8 do 10 ujetnikov Francozov, ki sta jih občasno stražila en ali dva nemška vojaka. Stražarji ujetnikov so delali pri grofu Herbersteinu, ko pa se je rdeča armada spomladi 1945 bližala reki Muri, se je v Hrastovcu za krajši čas nastanila nemška vojaška bolnica “Lazaret”, ki se je pred nemško kapitulacijo iz Hrastovca umaknila. Med vojno so na gradu živeli tudi civilisti iz Maribora skupaj s svojimi družinami, zlasti še po bombardiranjih Maribora proti koncu vojne. Na gradu je živela še služinčad. Konec aprila 1945 so Herbersteini grad zapustili. Po osvoboditvi je bilo od sredine maja do začetka septembra 1945 na gradu Hrastovec zbirno taborišče OZNE. V njem je bilo poleg nasprotnikov komunizma in sodelavcev okupatorja med vojno zaprtih zlasti veliko prekmurskih Madžarov. Veliko taboriščnikov je zaradi slabih razmer in lakote umrlo, mnoge so tudi ustrelili ali drugače ubili. Vsem žrtvam taborišča je lenarška občina leta 1996 postavila spomenik na lokaciji ob zgornjem grajskem ribniku blizu enega od morišč. Posebni spomenik imajo pri gradu in na pokopališču v Voličini tudi prekmurski Madžari. Grad je bil nato nacionaliziran in leta 1948 spremenjen v psihiatrično bolnišnico oz. današnji Socialno-varstveni zavod Hrastovec.

spomenik

Spomenik v Voličini in spomenik žrtvam taborišča Hrastovec

Nazadnje urejeno: torek, 10 avgust 2021 12:03
+27
°
C
H: +29°
L: +15°
Lenart v Slov. goricah
Sunday, 27 June
Poglej 7-dnevno napoved
Mon Tue Wed Thu Fri Sat
+33° +34° +32° +26° +19° +24°
+17° +17° +18° +14° +15° +13°

oglas ovtar