zombi 2

Vpis
Napovedujemo:

80 let po začetku okupacije in razkosanja Slovenije: spomin ali pozaba?

Razglas Štajerske domovinske zveze. Arhiv Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Razglas Štajerske domovinske zveze. Arhiv Muzeja narodne osvoboditve Maribor.

SLOVENIJE NA GEOPOLITIČNEM ZEMLJEVIDU EVROPE NI BILO VEČ
Slovensko ozemlje so po hitri predaji šibke jugoslovanske kraljeve vojske aprila 1941 razdelili med štiri okupatorje: Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Neodvisno državo Hrvaško. Zgodovinar dr. Tone Ferenc, ki je podrobno raziskoval okupacijske sisteme na Slovenskem med drugo svetovno vojno, je ob tem zapisal, da je okupacijske meje določal Hitler sam, zato je dobila Nemčija največji in hkrati najbogatejši del, to je slovensko Štajersko, Gorenjsko, manjši del Dolenjske, Mežiško dolino, dravograjski okraj in majhen del Prekmurja (skupno je te kraje naseljevalo 800.000 prebivalcev). "Iz zunanjepolitične oportunitete je moral sicer upoštevati imperialistične interese Italije in Madžarske, vendar sta dobili precej manj," je ugotovil dr. Ferenc in opozoril, da je Italija od slovenskega ozemlja dobila polovico toliko kot Nemčija – Notranjsko, del Dolenjske in Ljubljano (skupno je pod njo prišlo okoli 340.000 prebivalcev), Madžarska pa komaj desetino toliko kot Nemčija, in sicer večino Prekmurja s približno 100.000 prebivalci. Nekaj posameznih vasi pa je prišlo pod pristojnost NDH-ja.

Takoj in najtrše so raznarodovalno politiko začeli izvajati Nemci. V nemški okupacijski coni so v enem letu od junija 1941 v Srbijo izgnali 7500 prebivalcev, v NDH 10.000 ljudi, v Nemčijo 37.000 ljudi, okoli 17.000 pa se jih je izselilo, večji del v Ljubljansko pokrajino, ki je bila pod Italijani. Med izgnanimi in izseljenimi so bili predvsem izobraženci in ljudje, ki jih zaradi rasnih ali političnih razlogov ne bi hoteli ponemčiti. Prav tako so izselili prebivalce obmejnih krajev. Spreminjali so tudi podobo pokrajine – ponemčevali krajevna imena, celo na novo klesali nagrobnike, slovenski jezik so odstranili iz vsakršne javne rabe. Se to sme pozabiti?

Najtežje so bile razmere v nemški okupacijski coni na slovenskem Štajerskem in Gorenjskem. Posebej seveda na Štajerskem (in s tem tudi v Slovenskih goricah), za katero je veljal do potankosti razdelan okupacijski sistem. V Mariboru je bil sedež urada varnostne policije in varnostne službe za Spodnjo Štajersko - službo je vodil Otto Lurker. Na Štajerskem so bile izpostave Gestapa v Celju, Ptuju, v Trbovljah in v Brežicah. Maribor je že 26. aprila 1941 obiskal Adolf Hitler, 6.maja in 25. avgusta 1941 pa Adolf Eichman. V mestu se je med okupacijo mudil tudi vodja zloglasne SS Heinrich Himmler. Šef civilne uprave na Sp. Štajerskem je bil dr. Siegfried Uibereither. Že konec julija 1941 so Nemci pri Brežicah prvič streljali slovenske talce in sicer 10 ujetih partizanov, ki so si morali sami skopati grob. V času nacistične okupacije je bilo na slovenskem Štajerskem ustreljenih 66 skupin talcev, katerih usmrtitev je bila objavljena z razglasi, eno skupino pa so obesili. V objavljenih streljanjih so nacisti ubili 1590 talcev, med njimi je bilo 82 žensk. Največ talcev, skoraj 55%, je bilo ustreljenih v letu 1942. Poleg tega je bil po doslej znanih podatkih 301 Slovenec ustreljen v neobjavljenih streljanjih. Skupno torej kar 1891 ustreljenih talcev, je ugotovil zgodovinar dr. Marjan Žnidarič. Okupatorji so veliko zavednih Slovencev, sodelavcev in podpornikov NOB internirali v koncentracijska taborišča, zelo rigorozni okupatorjev ukrep pa je bila tudi prisilna mobilizacija v nemško vojsko. Še posebej na slovenskem Štajerskem in tudi v Slovenskih goricah.

Vojna 1941 – 1945 je tudi na Slovenskem terjala veliko žrtev. Slovenijo lahko uvrstimo v jugoslovansko povprečje, saj imamo v obdobju od aprila 1941 do januarja 1946 dobrih 97.500 smrtnih žrtev, kar predstavlja 6,5% prebivalstva (podatki zajemajo tudi po vojni pobite v izvensodnih pobojih ). Od tega je bilo po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani 27.135 žrtev v partizanskih enotah, 35.717 žrtev med civilisti, 13.406 med slovenskimi domobranci, 468 med slovenskimi četniki, 846 pripadnikov vaških straž, 9.759 mobilizirancev v nemško vojsko, 1172 mobilizirancev v italijansko vojsko in 415 mobilizirancev v madžarske oborožene enote. Med žrtvami je tudi nekaj udeležencev evropskih odporniških gibanj, ubitih zavezniških vojakov in padlih vojakov jugoslovanske kraljeve vojske ob aprilskem napadu sil Osi na Jugoslavijo in 587 žrtev holokavsta.

Adolf Hitler v MB
Hitler med obiskom Maribora 26. aprila 1941/nemški Zvezni arhiv/

 Plakat ŠDZ

 

 

 

 

Razglas Štajerske domovinske zveze/arhiv Muzeja narodne osvoboditve Maribor/

Nazadnje urejeno: nedelja, 14 november 2021 13:54
+27
°
C
H: +29°
L: +15°
Lenart v Slov. goricah
Sunday, 27 June
Poglej 7-dnevno napoved
Mon Tue Wed Thu Fri Sat
+33° +34° +32° +26° +19° +24°
+17° +17° +18° +14° +15° +13°

oglas ovtar