zombi 2

Vpis
Napovedujemo:

Ekološka učna kmetija »Pri Fridi«: »Prite na tabrh!«

Frida in Franček Ruhitel pred poslopjem, ki sta ga podedovala in v katerem zbirata etnografsko dediščino. Zato ga imenujeta »Dediščina«. Foto: osebni arhiv. Frida in Franček Ruhitel pred poslopjem, ki sta ga podedovala in v katerem zbirata etnografsko dediščino. Zato ga imenujeta »Dediščina«. Foto: osebni arhiv.

»Prite na tavrh,« piše na vhodu na ekološko učno kmetijo Frančka in Fride Ruhitel na Zgornji Ročici. Ko obiskovalec pride na veliko dvorišče, pa na vratih starega in lepo obnovljenega gospodarskega poslopja, ki ga imenujejo »Dediščina«, ugleda napis »Prite na tabrh«, torej s črko »b« v besedici tabrh oziroma tavrh.
»V Slovenskih goricah so za delo pri kmetih, ki je bilo plačano na dan, v starih časih uporabljali obe besedici, zato smo tudi na naši učni kmetiji uporabili obe,« pravi smeje Franček Ruhitel, ki se je iz kmeta in nekdanjega delavca lenarškega Aklimata po upokojitvi prelevil v učitelja etnografije in zgodovine.

Ekološka učna kmetija »Pri Fridi«

»Naša kmetija ima sedem hektarov obdelovalne zemlje, kar je bilo včasih veliko, danes, ko kmetije zaradi globalizacije, ki jo občutimo tudi v kmetijstvu, postajajo vse večje, pa malo. Na globalnem trgu, kjer je konkurenca kmetijskih proizvodov iz vseh delov sveta neusmiljena, so lahko konkurenčni samo proizvajalci, ki na najsodobnejši način obdelujejo velike površine. Ker so male kmetije začele propadati, sva se z ženo usmerila v ekološko pridelavo. Na ekološki učni kmetiji »Pri Fridi« sva začela pridelovati tudi pozabljene poljščine, vse od lana do ajde in pire,« pojasnjuje Ruhitel. »Poleg tega sva začela za trg na ekološki način pridelovati tudi zelenjavo.«
Tako je z leti na Zgornji Ročici ponovno v polnem sijaju zaživela tipična slovenskogoriška kmetija, prav takšna, kakršne so bile na tem gričevnatem svetu v preteklosti, ko ljudje v mestih in vaseh v Sloveniji še niso imeli na mizah grozdja in banan iz Afrike, paradižnika in dišavnic iz Italije, paprike iz Makedonije, mandarin in sadja iz Španije, solate in cvetja iz Nizozemske, jabolk iz Poljske itd. Kmetija »Pri Fridi« je dejansko samooskrbna, tako kot je bila v starih časih samooskrbna velika večina kmetij v Slovenskih goricah in nasploh v gričevnatem svetu med Dravo in Muro.
Ko se je Franček Ruhitel, ki ima ustvarjalno umetniško žilico že od mladih nog, upokojil, se je tudi s pomočjo projektov LAS Ovtar še posebej posvetil ohranjanju etnografske in kulturne dediščine v osrednjih Slovenskih goricah. Tako ima danes ekološka učna kmetija »Pri Fridi« bogato etnološko zbirko. Njena posebnost pa je v tem, da so vse stare naprave in orodja še uporabna, saj Franček in Frida obiskovalcem rada pokažeta, kako so ljudje tod delali in se preživljali v preteklosti. Pa ne samo to – na kmetiji »Pri Fridi«, kjer poleg zakoncev Ruhitel živita tudi njun sin Klemen, ki hodi v službo, in babica Frida, na starodaven ročni in naravni način izdelujejo iz svoje domače volne vložke za čevlje, nogavice, telovnike, klobuke, miniaturne ovčke, zajčke, obeske in celo volnene mošnjičke, napolnjene z lanovim semenom ali z drugimi doma pridelanimi zdravilnimi zelišči. Poleg že skoraj pozabljenih poljščin imajo »Pri Fridi« tudi ovce in koze, ki vse leto živijo, podobno kot v starih časih, na prostem, prašičke, goske, race, kokoši in druge domače živali. Samo po sebi se razume, da ovce ostrižejo sami, da sami poskrbijo tudi za polstenje in filcanje ter da lastnoročno predejo volno in pletejo oziroma »štrikajo« izdelke iz nje. Vse to pa počnejo na način, kot so to počeli naši dedki in babice. »Ob tem gojimo tudi stare šege in navade, da ne utonejo v pozabo,« pravita gospodar in gospodinja.

Ohranjajo etnografsko in kulturno dediščino

»Na naši kmetiji si prizadevamo tudi, da bi ohranili etnografsko in kulturno dediščino ter jo prenesli na mlade, da bi vedeli, kako so nekoč delali in živeli njihovi dedki in babice. V vsaki šegi in navadi ter v vsaki pripovedi iz starih časov je kakšna bogata življenjska resnica ali izkušnja,« pravi Franček Ruhitel, ki je bil v mladih letih ljubiteljski gledališki igralec. Že pred petdesetimi leti je nastopil kot minister v igri Martin Krpan, ki jo je režiral Adolf Ferk mlajši. Kasneje je plesal tudi v folklorni sekciji Kulturnega društva Sveta Ana, kjer so si kostume morali šivati sami. Sam je napisal tudi več kot 30 skečev, ki jih je uprizorila dramska sekcija Kulturnega društva Sveta Ana. Rad pa pove tudi, da je 35 let govoril na pogrebih in se tako v imenu vseh domačinov poslovil od umrlih sokrajanov. V teh letih je imel več kot 900 poslovilnih govorov, za katere so ga naprosili domači. V Aklimatu, kjer je bil zaposlen, pa je bil dolga leta kulturni animator. Tudi pri gasilcih, kjer je bil 23 let blagajnik, je marsikdaj poskrbel za dobro voljo na proslavah.
Ljubezen do kulture in kulturne dediščine ga je spodbudila, da je začel na domači kmetiji »Pri Fridi« organizirati delavnice za učence ter druge zainteresirane mlajše in starejše obiskovalce, na katerih spoznajo, kako sta nekoč tekla življenje in delo na samooskrbnih kmetijah v osrednjih Slovenskih goricah.

franc2Tako so v starih časih na jezi izdelovali ročaje za orodje.

Delavnice za učence in druge obiskovalce

»Pred covidom-19 je letno etnografske učne delavnice na naši kmetiji obiskalo okoli 200 učencev in še nekaj več kot 100 drugih obiskovalcev,« pojasnjuje Ruhitel. Za udeležence delavnice na ekološki učni kmetiji pripravijo najprej predstavitev kmetije (zavrtijo jim tudi kratek film), nato pa se lotijo prikaza domačih opravil na njej. Tako lahko najmlajši nakrmijo kokoši, koze, ovce in prašičke, sodelujejo pri striženju ovc, pri pranju volne in pletenju različnih izdelkov. Gospodar jim pokaže tudi, kako so nekoč trli lan in kako so tkali lanene rjuhe. »Sami lahko na jezi obdelujejo les, klepljejo kose in krtačijo volno. Fantje najraje »šrotajo« koruzo, dekleta pa najraje predejo volno na kolovratu. Seveda poskrbimo tudi, da mladi in drugi obiskovalci dobijo med delom »taberharsko« južino«. Mimogrede povedano, učenke in učenci oziroma njihovi starši morajo za udeležbo na delavnici, ki traja uradno štiri ure (običajno pa še več), skupaj z malico odšteti simboličnih 5 evrov.
Kaj pa učenke in učence najbolj preseneti? Marsikdaj se čudijo, koliko dela so morali ljudje včasih opraviti na kmetijah in kako težko so delali. Za ročno izdelavo copatov iz doma polstene in filcane volne potrebuje človek 12 ur, za izdelavo navadne volnene podložke za v čevelj 1 uro, za to, da pridobi kilogram lanovega semena, pa 6 ur in pol.

Včasih so morali težko delati

Kot pravi Ruhitel, v eno delavnico običajno vključijo do deset otrok. Tako se jim lažje posvetijo. Največ učenk in učencev pride iz Osnovne šole Sveta Ana. »Poleg tega pa prihajajo tudi od drugod – letos je prišlo 40 otrok iz Osnovne šole Slave Klavore v Mariboru. Včasih pridejo mladi v počitniškem času. Tako je denimo Zveza prijateljev mladine iz Maribora pripeljala 20 otrok. Zgodi se tudi, da odrasli ljudje za rojstni dan ali kakšen drug jubilej povabijo na ogled naše kmetije vse sorodnike, da bi spoznali, kako so živeli njihovi predniki. Nekateri obisk naše kmetije povežejo tudi s sprehodom po Slovenskih goricah, saj je od nas do središča Svete Ane dobre pol ure hoda po čudoviti poti med griči,« pojasnjuje.
Franček Ruhitel, ki je v kraju in občini aktiven že od mladosti, je takšen ostal tudi sedaj, ko je upokojen. »Trenutno sem najbolj aktiven v Turističnem društvu Sveta Ana, kjer vodim etnografsko skupino. V njenem okviru delujejo tudi ljudske pevke, ki ohranjajo tradicijo. Sedaj jih je že osem. V starih časih so ljudje ob delu peli, danes pa pri delu marsikdaj tako brnijo stroji, da se med seboj skoraj ne slišimo.«
Kakšne načrte imajo na kmetiji »pri Fridi«? »Z ženo si prizadevava, da bi dejavnost na naši ekološki učni kmetiji nadaljevala in nadgradila. Najbolj pa si vsi želimo, da bi korona čim prej minila. Prek LAS Ovtar si prizadevava tudi za čezmejno sodelovanje, od tem pa se zavedava, da je najboljša promocija za našo kmetijo tista, ki gre od ust do ust. Predvsem pa menim, da bi se morali v osrednjih Slovenskih goricah vsi na področju turizma, predstavljanja kulturne dediščine in pridelave hrane, zlasti ekološke, med seboj bolj povezati in skupaj promovirati ponudbo Slovenskih goric,« je prepričan Franček Ruhitel.

franc3Na ekološki učni kmetiji »Pri Fridi« sami ročno iz volne lastnih ovc izdelujejo volnene izdelke. Tisti, ki jih uporabljajo, pravijo, da dajejo čudovito toploto, ki jih varuje pred revmo.

Nazadnje urejeno: sobota, 08 januar 2022 15:08
+27
°
C
H: +29°
L: +15°
Lenart v Slov. goricah
Sunday, 27 June
Poglej 7-dnevno napoved
Mon Tue Wed Thu Fri Sat
+33° +34° +32° +26° +19° +24°
+17° +17° +18° +14° +15° +13°

oglas ovtar