Domovinsko društvo generala Maistra iz Maribora organizira to soboto, 23. oktobra 2021, že 13. Maistrov pohod na Zavrh. Udeleženci pohoda, pešci in kolesarji, se bodo zbirali na dvorišču nekdanje meljske vojašnice v Mariboru na Trgu talcev, od koder se bodo peš odpravili na več kot 20 km dolgo pot po Slovenskih goricah. Ob 10.00 pa bodo štartali še kolesarji. Zaključek letošnjega pohoda bo ob 13.30 na ploščadi pri Štupičevi vili in Maistrovem razglednem stolpu na Zavrhu. Tam bodo izvedli tudi kulturi program in se okrepčali z malico. Pričakujejo, da se jim bo v vlogi generala Maistra tudi letos pridružil dramski igralec Bojan Maroševič. Predstavil bo znameniti Maistrov razglas o vojaški mobilizaciji novembra 1918.

Organizatorji so poskrbeli za avtobusni prevoz nazaj v Maribor do izhodiščne točke v Melju. Kolesarji pa bodo iz Zavrha nazaj do Melja odkolesarili. V okviru zaključne prireditve si bodo lahko vsi udeleženci letošnjega pohoda skupaj z gosti ogledal muzejsko postavitev »Maister po Maistru« v Štupičevi vili.

Prvi stolp iz leta 1963 je bil leseni in je preživel samo do leta 1979 - Zdajšnji iz leta 1981 trdno stoji in kljubuje vsem viharjem, na njegovem vrhu pa ponosno plapola slovenska zastava Maistru in Slovenskim goricam v čast.
Med prednostnimi nalogami novoustanovljenega Turističnega društva Rudolf Maister Vojanov iz Zavrha je bila že na ustanovitvi leta 1961 izgradnja razglednega stolpa. To pobudo so na veliko podprli vsi domačini in društvu pomagali na različne načine. Prispevali so les in pomagali z delom. Tesarska dela je vodil mojster Jožef Krajnc. Načrte za stolp je izdelal Maistrov sin Borut Maister, ki je tudi nadziral potek izgradnje. Les za gradnjo je prispevalo tudi takratno Kmetijsko gospodarstvo Selce. Takratno lenarško občinsko politično vodstvo akcije postavitve razglednega stolpa na Zavrhu ni oviralo. Zasledimo celo pripombo, da jih ta akcija sploh ni zanimala in »da je bilo, kot da še general Maister ni prišel v zgodovino«. Ob novem stolpu so postavili še spominsko ploščo, ki je opozarjala, da je s tega kraja general Maister občudoval lepote Slovenskih goric. Odprtje stolpa in odkritje spominske plošče ob njem 21. julija 1963 leta sta bila izjemno svečana, oboje so spremljali tudi številni časopisni poročevalci in domači kronisti.

Na Zavrhu je bilo veliko ljudsko rajanje, saj je bila svečanost izjemno obiskana, ljudje pa nad novo pridobitvijo dobesedno navdušeni. O Maistrovem življenju na Zavrhu in o njegovi vlogi v slovenski zgodovini je zbrani množici spregovoril spregovoril Zmago Porekar. Spominsko ploščo so Završanom poklonili Maistrovi borci iz Maribora, ki so se dogodka tudi množično udeležili. Z novim razglednim stolpom je Zavrh veliko pridobil in se vpisal med pomembnejše turistične kraje. Obiskovalci so radi prihajali v ta del Slovenskih goric in z vrha stolpa občudovali lepote krajev med Dravo in Muro. Bojda se je že takrat z vrha stolpa v lepem in čistem vremenu videlo vse tja do Blatnega jezera na Madžarskem. V času izgradnje prvega stolpa je TD Rudolf Maister Vojanov vodil prvi predsednik Janez Karo.

Leseni Maistrov razgledni stolp je služil namenu samo do leta 1979, ko je bil resno poškodovan in je postal za obiskovalce nevaren. Zato so ga zaprli in so ga minerji kasneje porušili. Leta 1981 so s pomočjo strokovnjakov lenarškega podjetja Klemos postavili novega, kovinskega. Stolp je visok 18,5 metrov. Kot se spominja Stanko Kranvogel, domačin iz Zavrha in izkušeni vodnik po muzejski razstavi, so novi stolp izdelovali Klemosovi vajenci, ki jih je vodil Janko Poštrak in to na platoju pred današnjim stolpom. Ko je bil stolp izdelan, sta ga dvignili dve avtodvigali iz Metalne Maribor in namestili na temelje prvega stolpa. Maistrov razgledni stolp iz leta 1981 še danes trdno stoji in odločno kljubuje vsem vetrovom in viharjem. Pri izgradnji tega stolpa je bila neprecenljiva vloga strokovnjakov lenarškega Klemosa na čelu s takratnim direktorjem Avgustom Seničarjem. Pri izgradnji so pomagala tudi nekatera druga takratna lenarška podjetja. Novi Maistrov razgledni stolp so uradno odprli 4. julija 1982 leta ob krajevnem prazniku KS Voličina. V času izgradnje drugega razglednega stolpa je TD Rudolf Maister Vojanov Zavrh vodil predsednik Valter Lešnik.

40-letnice postavitve zdajšnjega razglednega stolpa se na Zavrhu spoštljivo spominjajo. Pa ne samo tega jubileja, dodajajo namreč, da »gre za 40-letnico stolpa na 58 let podlage«. Od postavitve prvega lesenega stolpa je namreč letos minilo 58 let. Malo in veliko hkrati ...

V Medvodah je bil letošnji Praznika lovske kulture. Organizacijske moči in sile so združili Lovski pevski zbor Medvode, Lovska družina Medvode in Lovska zveza Slovenije. To je bilo že 47. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov, ki bi sicer moralo biti lani, a so prireditev zaradi epidemije odpovedali. Dogodek je pritegnil veliko lovcev in tudi drugih obskovalcev, ki so prisluhnili zvenu lovskih rogov in ubranemu etju lovskih pevskih zborov iz vse Slovenije. Čar vsakokratnega praznika lovske kulture je veličasti skupni nastop pevcev in rogistov, ki je vrhunski lovsko-kulturni dogodek. Prireditev sta povezovala Monika Tavčar in Matej Ulčar, med gosti pa sta bila tudi predsednik LZS mag. Lado Bradač in direktor strokvone služe LZS Božo Zakrajšek. Vse udeležence je pozdravil predsednik Lovskega pevskega zbora Medvode Janez Šubic in jim zaželel prijetno dobrodošlico. Na ogled je bila tudi likovna razstava Andreja Militarova. V okviru praznika so lovci z Medvod in iz Šmarne gore predstavili tudi lovski ropot, ki je marsikje že pozabljen stari lovski običaj. V Medvodah so bili tudi rogisti Lovske zveze Maribor, ki so lani praznovali 10-letnico delovanja. Njihov umetniški vodja je maestro Marjan Golob, organizacijski vodja pa Slavko Štiberc.

Živahni investicijski jesenski utrip pri Sveti Trojici
V občini Sv. Trojica so v teh dneh začeli z načrtovano obnovo dotrajanih cerkvenih stopnic, ki vodijo z trškega središča do romarske cerkve sv. Trojice. Dela izvajajo delavci podjetja Tlakovanje Kralj. Trojiška občina se je prijavila na razpis kulturnega ministrstva za sofinanciranje te naložbe in na razpisu uspela. Ministrstvo je odobrilo maksimalno sofinancersko vrednost, to je 93 tisoč evrov, kar je polovica predvidene vrednosti naložbe. Drugo polovico si bodo tretjinsko delili Samostan z Župnijo, Občina Sv. Trojica in Slovenska Frančiškanska provinca.

Sredstva za obnovo stopnic z nabirkami pomagajo zbirati tudi župljani svete Trojice. Naj ob te spomnimo, da so s trojiško župnijo najprej upravljali redovniki avguštinci, ki pa so so razpustitvi samostana kraj zapustili. Cerkev in samostan so za njimi prevzeli posvetni duhovniki, leta 1854 pa so Sveto Trojico prevzeli frančiškani in jo upravljajo še danes.