zombi 2

Vpis
Nina Zorman

Nina Zorman

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Aliquam eleifend eleifend adipiscing. Quisque purus tellus, volutpat ut luctus eu, egestas quis nibh. In molestie dignissim lacinia. Website URL: http://www.gavick.com

Kraljevi ptujski krof je zagotovo najboljši topel!

S svečnico prihaja predvsem v naše konce najbolj veseli čas – pust. Čas, ko se ne štejejo kalorije in ko je največ govora o tem, v kaj se bomo pa letos našemili? Najboljša sladica iz kvašenega testa, ki velja za simbol pusta v Sloveniji se, po prepričanju mnogih, nahaja v najstarejšem mestu v Sloveniji – Ptuju. Na svečnico smo obiskali proizvodnjo Kraljevih ptujskih krofov v Ptujskih pekarnah in slaščičarnah, kjer tako nočna izmena kot tudi jutranja pridno peče krofe – do jutra pa jih mora več kot 15 tisoč romati k naročnikom v trgovine Jager, v dome za ostarele, šole ter do drugih potrošnikov po skoraj vsej Sloveniji. Po proizvodnji nas je vodil vodja obrata Aleksander Čeh, ki s pekovskimi izdelki ravna tako zelo spoštljivo, da se zaveš, da ne gre le za izdelek, temveč za trud, in skrb, ki ga vanj pozno zvečer vlagajo njegovi sodelavci, da zjutraj nahranijo naše lačne trebuhe.

ptujske 6

Krofe si brez zadržka, bogato privoščim enkrat na leto, ob pustu. Nekoč, ko sem še živela na Ptuju sem navdušeno opazovala in pričakovala glasno zvonjenje kurentov. Tako mogočni, mistični in edinstveni so! Pustovanje na Ptuju je praznik, za katerega se živi! S to tradicijo živi tudi krof, ptujski krof, ki svojo izjemno recepturo že šest desetletij ohranja in skrbi, da se vsi »krofoljubci« vedno znova zagnano vračamo na prodajno, praznično okrašeno okence pred Ptujskimi pekarnami in slaščičarnami na Ptuju, kjer nam prijazne delavke na izročijo še vroče Kraljeve ptujske krofe. Letos je prodajno okence dobilo čudovito osveženo in navihano podobo.

okence

Med pustom jih spečejo več kot pol milijona, a vsi dobijo enako dozo pozornosti

Vstopiti v svet topline in prijetnega vonja po dobrem in domačem je nekaj veličastnega. Aleksander nas je s toplim in krepkim stiskom rok povabil v proizvodnjo, da nam prikaže njihov vsakdan v času pusta: »Danes je relativno mirno, ampak ko je špica pa je prav pestro in tukaj ne bi morali tako mirno hoditi,« pojasnjuje in me vodi mimo večmetrske peči, iz katere so se pravkar pripeljali sveže pečeni hlebčki. Aleksander mi med hojo po pekarni prijazno pripoveduje, da ena peč na uro speče 600 kilogramov kruha.

ptujske 9

Na desni strani dva peka – pečnika marljivo, a s skrajno previdnostjo ter občutkom, prelagata hlebčke kruha narejenih z drožmi, prav takšnega so pekle že naše babice. Nato prispemo do ogromne naprave, kjer se prične vsa magija – testo za krofe zamesijo v posebnih mešalnih kotlih s spiralnimi mešalci, nato pa gredo na oblikovanje oziroma na okroglanje ali v pekovske žargonu kot rečejo »žlejfanje«'. Nekoč so to počeli ročno, sedaj jim pri tem pomagajo stroji. Obrnemo se proti vzhajalnim komoram iz katerih nas pozdravlja na stotine mini krofkov, kjer so na posebnem tretmaju – vzhajanju. Pekovski mojstri vseskozi preverjajo, da sta temperatura in vlaga primerna – ne preveč in ne premalo, saj le pod budnim očesom in pod primernimi pogoji krofi najlepše vzhajajo.

ptujske 3

Zlata kopel, ki poskrbi za čudovito okus in izgled

Sledi kopanje v ogromni fritezi s 400 litri sončničnega olja, kjer se krofi počasi, v okoli štirih minutah, scvrejo in dobijo zlato ter značilno obliko z velikim obročem ali kot rečemo »rinkom«.

ptujske 1

»V eni uri spečemo do 1.300 krofov, ko pa je špica pa tukaj spečemo čez 60 tisoč krofov v enem dnevu,« nam Aleksander predstavlja statistiko.

Temperatura olja se uravnava senzorsko, venomer se kontrolira, da so maščobne vezi olja v stabilnem stanju, ko pa olje ni več primerno se ga zamenja. V pravkar ocvrte krofe igle strojno vbrizgajo marelično marmelado, zaposlena pa jih previdno nalaga na pladnje, da jih odpeljejo na naslednji tretma – sladkanje. Na sosednji mizi Ana nadvse natančno razteza testo za jabolčne zavitke, sodelavka Marta pa jih napolni s skuto, nekatere tudi z jabolki, ki jih ročno pripravijo in zmeljejo. Aleksander pove, da so zavitki iz Ptujskih pekarn in slaščičarn le tako lahko res domači in zares dobri. Pomislim, da glede na to, kako ubrano in s kakšno elegantnostjo jih zaposleni na kvašenem oddelku pripravljata morajo biti res dobri, saj je v njih tudi kanček njune predanosti in ljubezni do dela.

ptujske 4

Delamo dobro in skrbimo za razvoj – ne le proizvodnje, temveč tudi kadrov

Aleksander, je rojen v Trnovski vasi, in je delo peka vzljubil preko svojega očeta, Štefana Čeha, kateri je le ena izmed upokojenih pekovskih legend iz Ptujskih pekarn in slaščičarn in katerega tudi predstavljajo v katalogih trgovin Jager ter je delal v tej pekarni kar 38 let. Aleksander nam z velikim zadovoljstvom pove, da imajo sedanji lastniki pekarne (slovensko podjetje Jagros d.o.o, ki upravlja s trgovinami Jager) velik posluh, saj jim omogočajo, da so delovni pogoji dobri, v ptujsko pekarno in proizvodnjo pa so v zadnjih letih vložili zelo veliko sredstev, nazadnje so investirali v nakup novih roto peči nemške kvalitete za peko peciva in kruha, v nove vzhajalne komore, v novi velikanski stroj za oblikovanje žemljic, prostor za ohlajanje kruha, hladilnice in še bi lahko naštevali. Zelo se trudijo, ter veliko vlagajo v kader ter zaposlene, da jih pridobijo še več. Kljub izjemnim podražitvam v zadnjem času - samo za prikaz; moka se je podražila za 100-odstotkov, elektrika 400-odstotkov olje 300-odstotkov. Torej dejavnikov je kar nekaj, ki vplivajo na ceno, ampak k sreči še dodatno zaposlujejo in se dobro odzivajo na razmere na trgu. »Enostavno povedano delamo dobro. Zaposlenih nas je nekaj več kot 80, a delamo vse in si pomagamo. Ko je potrebno, nam pride pomagat tudi direktor pa najsi bo to pakiranje, nikoli mu ni težko. Ko je potrebno, stopimo skupaj in si tako pomagamo,« pripoveduje Čeh.

ptujske 10

Aleksander nam pove, da ima organizirano tudi jutranjo ali dopoldansko izmeno v kateri proizvajajo izdelke za samo dopeko v trgovinah Jager v tej izmeni pa tudi pečejo krofe za prodajo na prodajnem okencu, kjer dobite še vroči Ptujski krof. Pojasni, da v imajo v Ptujskih pekarnah tudi slaščičarne že zelo dolgo tradicijo, kjer proizvajajo raznovrstne slaščice, kot so kremne rezine, jabolčna pita, sadne rezine in rolade, marmorne kolače, serijske torte ter torte po naročilu za najrazličnejše priložnosti. Pove nam, da so ravno v letu 2022 Ptujske pekarne in slaščičarne praznovale že 75 let obstoja, kar je zagotovo še en razlog več za zaupanje končnih potrošnikov in vseh, ki sodelujejo z njimi.

Bela odeja, doda Kraljevemu ptujskemu krofu svojo veličastnost

Ocvrte krofe čaka še snežno beli posip, ki jim ga na svečnico podelita Janja in Renata. Krofe najprej ročno zložita iz ogromnih pladnjev, posipata s sladkornim posipom in jih nato namestita v kartonaste škatle, ki se bahajo z napisom Kraljevi ptujski krof. Ko vprašam Renato ali potem doma peče krofe se glasno nasmeji in odvrne: »Eh, kje pa«.

ptujske 9

Okus iz preteklosti, ki ga okušamo v sedanjosti

Aleksander Čeh ni zadovoljen in ponosen le na urejeno in sodobno proizvodnjo ter marljive sodelavce, temveč predstavi tudi trud, ki ga vlagajo v razvoj njihovih artiklov: »Imamo več kot 400 artiklov. Če se osredotočim na krofe se je Kraljevemu ptujskemu krofu še pridružil krof s slivovo marmelado. Gre za recepturo, ki obudi čase, ko so nam babice pekle takšne krofe. Z mojo ekipo smo pripravili tudi krof s čilijem, kjer smo mu lepo rdečo barvo dodali z dodatkom rdeče pese, imamo pa še krof z borovničevo marmelado, krof s kokosovim posipom, krof z vanilijevo kremo in še bi lahko naštevali. A še vedno je najbolj prodajan in zaželen klasičen Ptujski krof, krof z marelično marmelado, ki ima 60-letno recepturo.

ptujske 20

»Ali kruhu dodajate barvila?«

Vsak, ki bi se sprehodil skozi proizvodnjo, si takega vprašanja ne bi upal postaviti tako srčnim pekom. Ti peki imajo do kruha in pekovskih izdelkov tako spoštljiv odnos, da ti kaj takega niti ne pade na misel. »Seveda pa smo v koraku s trendi in strankam ponudimo kaj novega in drznega a vse, kar ponudimo je naravno, domače in pristno: kot že omenjeno rdečo peso, dodamo v čili krof, da ga obarvamo v rdeče, špinača je za zeleno, jedilno oglje je za črno barvo. Marsikdo ima napačno predstavo. Če bo trgovka pravilno izobražena ti bo znala ponuditi pravi kruh. Veliko proizvedemo tudi polnozrnatih kruhov ter pirin kruh s pinjencem. Gre za naravna sredstvo, ki daje kruhu svežino. Pinjenec pa je stranski produkt masla za katerega je značilno, da če ga dodaš, kruhu ta podaljša svežino. Skuta prihaja iz Pomurskih mlekarn, korenina s čebulo, pa se rada pohvali, da so njeno čebulo pražili v oljarni Gea.

ptujske 13

Krofi so pripravljeni na transport: srečno pot do veselih ust!

Prišli smo do zadnje faze in sicer do pakiranja, kjer štiri Kraljevske ptujske krofe v papirnati škatli zavarujejo s folijo in označijo z deklaracijo ter pripravijo v škatle za transport. Znameniti Kraljevi ptujski krofi romajo čez kar nekaj faz, a ko se jih dotakne človeška roka in ljubezen je to tisto, kar mu doda kronico na vrh snežne odejice.

ptujske 8Ob odhodu sem še zadnjič pogledala marljive zaposlene, jim pomahala z novim vedenjem, da ti ljudje tukaj ustvarjajo ne le kruh, temveč nebeških kruh, krofe, žemljice, … ki so jih njihove roke s tako veliko predanostjo in skrbnostjo pripravile za nas.

Za vse tiste, ki si želite okusiti veličino Kraljevega ptujskega krofa pa vabimo, da se oglasite na prodajnem okencu v Ptujski pekarni in slaščičarni v terminih, ki jih skrbno objavljajo na svoji Facebook strani.

Veseli nas, da bodo na letošnjem lenarškem pustovanju kraljevali Kraljevi ptujski krofi iz Ptujskih pekarn in slaščičarn d.o.o!

 

Aktivno tudi v tretjem življenjskem obdobju

Dokazano je, da redna telesna dejavnost zelo pozitivno vpliva na kakovost našega življenja. Zdrav način življenja s športom pa je seveda izredno pomemben tudi v poznejših, zrelejših letih, saj pomaga pri ohranjanju samostojnosti tudi v pozni starosti. Društvo upokojencev Sveti Jurij v Slovenskih goricah ima pod okriljem tudi športno sekcijo, ki jo vodi upokojena učiteljica športne vzgoje Cvetka Škrlec. Vsak prvi torek v mesecu organizirajo pohod po občini, proti Lenartu ali Sveti Ani, vsak petek pa ob 17.30 v telovadnici osnovne šole razgibajo telo, po telovadbi pa se običajno odpravijo še na skodelico čaja in klepet. »Razgibalne vaje so prilagojene za starejše, tako da niso preveč naporne. Gre za kombinacijo več različnih tehnik, od pilatesa do joge itd. Seveda se nam na vajah in pohodih pridružijo tudi mlajše generacije, tako da nismo strogo omejeni le na starejšo populacijo,« pojasnjuje Cvetka, ki poskrbi, da so pohodi zanimivi, telovadba pa sproščujoča.

Pohodi se tudi prilagajajo glede na letne čase – pozimi so malce krajši, trasa pa poteka večinoma po asfaltiranih poteh. Namen srečanj, ki se jih vsakokrat udeleži okoli petnajst ljudi, je v prvi vrsti ohranjati fizično kondicijo, saj razgibano telo boljše funkcionira in tudi počutimo se bolje. Pomembna pa sta tudi druženje in pogovor, ki se ustvarjata na teh srečanjih, saj si udeleženci lahko izmenjujejo ideje in predloge ter si tudi zaupajo težave, ki jih pestijo. Dobrodošli so prav vsi, ki bi jih takšno druženje zanimalo.

Minister Han: Uspešnemu gospodarstvu mora politika slediti

Župan Občine Lenart, mag. Janez Kramberger, je danes zvečer v Domu kulture Lenart priredil tradicionalno srečanje podjetnikov, direktorjev, vodij javnih zavodov, občinskih svetnikov, predsednikov društev, duhovnikov in predstavnikov drugih organizacij, ki soustvarjajo življenje in delo v občini Lenart. Slavnostni govornik na prireditvi je bil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, ki je v svojem govoru izpostavil gradnjo partnerstva in zaupanja med politiko, gospodarstvom, lokalno skupnostjo in civilno družbo. Srečanja se je udeležil poslanec RS Franc Breznik. Sledil je ogled gledališke predstave Skočiva pod odejo Dramske sekcije KD PAVZA iz Selnice ob Dravi, nato pa so bili vsi zbrani povabljeni na pogostitev v Center Slovenskih goric.

HAN LENART6

Župan mag. Kramberger je najprej pozdravil vse zbrane, poseben pozdrav in zahvalo pa je namenil slavnostnemu govorniku, ministru Matjažu Hanu. »To tradicionalno srečanje v naši občini organiziramo v mesecu januarju, z namenom da vam izkažemo zahvalo za vaš trud in delo,« je povedal Kramberger.

HAN LENART3

Povezovalka dogodka Aleksandra Papež je napovedala govor slavnostnega govornika ministra Hana, ki je izpostavil današnji delovni dan v vzhodnem delu države, saj je obiskal tri podjetja, ki so na svojem segmentu zmagovalci: Inpos iz Slovenske Bistrice, podjetje Filo iz Ruš in lendavski Varis.

»To so podjetja na katera smo Slovenci lahko ponosni. Podjetja, kjer se je dvignila produktivnost, kjer je dodana vrednost na zaposlenega nad povprečjem naše države, kjer imajo ljudje v teh podjetjih plače bistveno nad slovenskim povprečjem, kjer so podjetja, kar je zelo pomembno, družbeno odgovorna in so v bistvu navdih za našo državo,« je izpostavil minister in poudaril, da je pomembno, da politika pripomore k napredku gospodarstva: »Pomembno se mi zdi, da politiki in ministri gredo na teren, da vidijo in rešujejo stvari iz terena. Naša naloga je, da naredimo pogoje, da bodo uspešni lahko šli naprej in da nikogar se smemo pustiti zadaj.«

HAN LENART2

Minister je tudi podal opažanja v času njegovega ministrovanja: »Ko v zadnjem obdobju hodim po Sloveniji moram reči, da imamo kopico vrhunskih podjetji, ki niso izpostavljena pa zaposlujejo in imajo novo dodano vrednost, so izvozniki in so lahko ponos Sloveniji. Takemu gospodarstvu mora politika slediti. Verjamem, da nam bo skupaj uspelo pripeljati gospodarstvo tja, kamor si vsi skupaj želimo – da bo bolj konkurenčno in da bo imeli večjo produktivnost. Absolutno moramo nadaljevati z gradnjo partnerstva in zaupanja med politiko, gospodarstvom, lokalno skupnostjo in tudi med civilno družbo.

Dogodki, kot je današnji, so izrednega pomena, da se med saboj slišimo, pogovorimo in sprejmemo odločitve, ki bodo pomagale slovenskemu narodu. Mislim, da ima Slovenija veliko priložnost, da postane zmagovalka,« je strnil v svojem nagovoru.

HAN LENART4

Sledila je gledališka predstava Skočiva pod odejo po motivih Raya Cooneya, nato pa še pogostitev, ki so jo v Centru Slovenskih goric pripravili v Štajerski hiši kulinarike.

HAN LENART5

Untitled

Na redni seji v Jurovskem Dolu potrdili člane odborov

Včeraj je v Jurovskem Dolu potekala 2. redna seja Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Svetniki in svetnici so potrdili predlagane člane in članice v odbore, govorili so tudi o sanaciji plazov v očbini, postavitvi označb krajev in kažipotov, obravnavali pa so tudi prošnjo domačinke Mihele Bauman s prošnjo za donacijo.

Po predlogu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so svetniki in svetnici soglasno potrdili, da se v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se imenujejo: Toplak Karel, predstavnik občinskega sveta, Roman Črnčec, predstavnik občanov, Samo Kristl, predstavnik občinske uprave, Boštjan Kaloh, predstavnik policije in Luka Sambolec, predstavnik vzgojno-izobraževalne organizacije.

V Nadzorni odbor Občine Sv. Jurij v Slov. goricah se imenovali: Elica Sagadin, Natalija Muhič, Matija Plečko.

V Odbor za družbene dejavnosti se imenovali: Branko Lorbek, Marija Divjak, Jasna Medved Šnajder, Franci Črnčec, Frančiška Kamenšak.

V Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in finance se imenovali: Dominik Rajšp, Karel Toplak, Gregor Nudl, Branko Črnčec, Uroš Urbanič.

V Svet zavoda JVIZ in VVZ OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol se imenovali: Miroslav Breznik, Gregor Nudl in Jasna Senekovič.

V Statutarno – pravno komisijo se imenovali: Miroslav Breznik, Marija Divjak, Jasna Medved Šnajder, Simona Bauman, Laura Kraner.

Svetniki in svetnici s 6 proti 3 niso podprli predloga komisije za Odbor za komunalno in gospodarsko infrastrukturo, varovanje okolja in urejanje prostora. Predlagani so bili Dušan Ribič, Robert Kukovec, Dominik Rajšp, Sebastjan Nudl in Robert Pavalec. Župan je predsedniku komisije Miroslavu Brezniku naložil, da do naslednje seje pripravijo novi predlog.

Več sredstev za sanacije plazu

Veliko govora je bilo tudi o sanacijah plazu v občini. Župan Peter Škrlec je svetnikov in svetnicama predstavil, da je bilo v preteklem letu na cesti Jurovski Dol – Lenart štirje plazovi in v smeri Jurovski Dol – Pesnica en plaz, sanacija enega plazu pa občino stane med 200 in 300 tisoč evrov. S fotografijami je predstavil težave, ki se nahajajo v njihovi občini in pojasnil, da se boji, bo potrebno v prihodnosti več sredstev nameniti sanacijam plazu, saj manjše sanacije le začasno uredijo problem.

seja jurij233Župan je predstavil lokacije plazov, s katerimi se soočajo v občini. Foto: Nina Zorman

Kmalu novi kažipoti in oznake krajev

Svetniki so tudi županu predlagali, da bi uredili označbe krajev in kažipotov, saj gre za težavo o kateri se pogovarjajo že več let. Glede na novoustanovljene odbore župan pričakuje, da se bodo komisije sestale in bodo podale pisne predloge kam je smiselno postaviti označbe, da bodo na občini lahko stvari korektno uredili.

Donacija za domačinko Mihelo Bauman

Jasna Senekovič je predstavila prošnjo za donacijo stopniščnega dvižnega stola, ki so jo prejeli na občino. Domačinka Mihela Bauman že od otroštva boleha za cerebralno paralizo. Svetniki in svetnici so soglasno podprli predlog, da bodo donirali nekaj sredstev, občinska uprava pa bo pripravila koliko sredstev so v preteklosti donirali, da se bodo lažje odločili o višini donacije.

seja jurij232

Naročite se na RSS