Lovska družina (LD) Sveti Jurij Jurovski Dol letos slavi 75. letnico obstoja. Zaradi slabih epidemioloških razmer so slovesnost prestavili na drugo leto. Se je pa zamenjalo vodstvo LD, saj je Ivan Bračič zamenjal dolgoletnega starešino Franca Krivca. Ivan Bračič je član LD Sv. Jurij Jurovski Dol od leta 2002. Z lovstvom sem je srečeval že v otroških letih, saj je bil njegov oče član LD Sv. Jurij. Ko je leta 2002 umrl, je začutil moralno dolžnost, da gre po očetovih stopinjah. Kot pravi Bračič, mu lovstvo veliko pomeni, saj verjame, da lahko veliko pripomore v dobrobiti prostoživeče divjadi in društveni dejavnosti v okviru LD. Kakšna prihodnost čaka LD in o pogledu na lovstvo v sodobnem svetu smo se pogovarjali z novo starešino Ivanom Bračičem.

Kateri so bili največji dosežki delovanja LD in kakšna je vaša vizija za prihodnost?

Z materialnega vidika je vsekakor največji dosežek izgradnja lovskega doma, na katerega smo člani LD zelo ponosni. Ob sedemdeseti obletnici smo izdali zbornik, leta 2020 smo s pomočjo sponzorjev razvili nov društveni prapor. V veselje in ponos je delati v društvu, kjer so medsebojni odnosi med člani na visokem nivoju. To pa se odraža tudi pri sodelovanju z ostalimi društvi v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah, kmetovalci in drugimi uporabniki prostora. Vodenje sem prevzel pred le nekaj meseci, zagotovo pa je moj prvotni namen obdržati LD Sv. Jurij Jurovski Dol v takšni kondiciji, kot jo je zapustil moj predhodnik Franc Krivec. Pozornost bomo posvetili tudi vključevanju novih članov, predvsem mlajših generacij. LD bo, kot do sedaj, aktivno sodelovala v okrilju OZUL, LGB Lenart, LZM in LZS.

Kako je s članstvom v vaši LD? Ali število pada/se veča?

V zadnjih štirih letih se nam je pridružilo sedem novih članov, od tega šest iz mlajših generacij. LD trenutno sestavlja 42 članov in 1 članica. Nekako si upam trditi, da je v zadnjih letih občutiti rahel dvig števila članstva in rahel upad povprečne starosti članov, ki je letos padla in je malce pod 58 let. Najstarejši član Janez Ornik je v teh dneh dopolnil častitljivih 93 let. Najmlajši član je Marko Simonič, ki bo letos dopolnil 23 let.

Kakšen je po vašem mnenju pomen lovstva v sodobnem svetu?

Lovska zveza Slovenije je bila do osamosvojitve članica Lovske zveze Jugoslavije, istega leta (1991) pa je bila sprejeta v Mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC) in dve leti pozneje v Skupnost evropskih lovskih zvez. V vseh teh letih člani LD skrbimo za pravilno ravnovesje in primerno številčnost, posamezne vrste divjadi. Nobena vrsta divjadi v tem času ni bila ogrožena, in to prav zaradi premišljenih ukrepov slovenskih lovskih organizacij. Vsak poseg v posamezno vrsto divjadi je skrbno načrtovan in dobro premišljen, preden je izveden. Verjamem, da bodo lovske organizacije znale pravilno pristopiti k izzivom sodobnega časa.

Ali je v vašem lovišču zaznati upad/porast števila male in velike divjadi?

V lovišču LD Sv. Jurij Jurovski Dol, ki se razprostira na 3200 ha, od tega je lovnih površin okoli 2800 ha, stalež divjadi rahlo upada. Najbolj so ogroženi mala poljska divjad, zajec in fazan, poljska jerebica v našem lovišču že nekaj let ni več prisotna. Za njeno izginotje ni kriva lovska puška, ampak neustrezna fitofarmacevtska sredstva, ki so zaradi mutagenih snovi pripomogla k zmanjšani reprodukciji, predvsem male poljske divjadi. Tudi sodobno kmetijstvo terja svoj davek, hitri in zmogljivi stroji divjadi ne dopuščajo potrebnega časa za umik, predvsem nedoraslim mladičem. Težka gradbena mehanizacija tudi na težje dostopnih predelih, kjer je še do sedaj divjad našla svoje zavetje (naravni habitat divjadi), le-te spreminja v obdelovalna kmetijska zemljišča.
Starejši lovci povedo, da je lovstvo veliko več kot samo odstrel živali in skrb za številčnost posameznih živalskih vrst. Ohranjanje divjadi v naravi je kultura naroda in lovci imajo pri tem pomembno vlogo. Lov kot način življenja jim pomeni lovsko druženje, lovsko tovarištvo, strokovno usposabljanje, aktivnost v lovišču in sprostitev v naravi po vsakdanjiku.