Gregor Kukovec je oče treh otrok, ki prihaja iz okolice Jurovskega Dola in je zaposlen v Avstriji. Ne prihaja s kmetije, a so si pred leti doma omislili nekaj ovc, da bi jim popasle domačo strmino, ki je zahtevna za košnjo. S tem je prišel v stik tudi s striženjem ovc in se potem - »silom prilike« - nad tem tudi navdušil.

»K nam je hodil ovce strič gospod Jože Selinšek iz Gočove. Nekajkrat sem temu prisostvoval in tudi nekaj malega poskusil. Potem pa se je gospod poškodoval, in ker v bližini nisem našel drugega strižca, sem se začel s tem ukvarjati sam. Kupil sem prve pripomočke in počasi je steklo,« razlaga Gregor.

Večinoma se lastniki ovc tega ne lotijo sami, ker je potrebna vaja, da strižec osvoji pravi »prijem«. Tudi sam pravi, da je bilo striženje prvih ovc prav mučno, potem pa s prakso pridobiš hitrost. Marsikdo se tega ne loti tudi zato, ker gre za umazano delo v hlevu, kjer je prisoten gnoj. A večinoma lastniki poskrbijo za primerno čistočo. Je pa nujno, da to delo opravljaš rad.

Kako poteka postopek striženja?

»Vedno najprej poiščemo čim bolj raven prostor. Pri striženju imamo dve vrsti strojčkov - baterijskega in takšnega, ki ima zraven postavljeno stojalo. Potem ovco ulovimo in jo s pravilnim prijemom »prevržemo in posedemo«. Striženje začnemo pri zadnji nogi, nadaljujemo proti trebuhu itd.«

V povprečju imajo ovce nekje 50-60 kilogramov in večinoma se striženju ne upirajo. »Se pa tudi kdaj najde kakšna, ki pobegne in se ne pusti striči za nič na svetu. Je pa tudi druga skrajnost - ne želijo vse pobegniti, nekatere, ko jih postrižemo, pridejo nazaj in z radovednostjo opazujejo, kaj se dogaja, ko strižemo še druge.«

Gregor v povprečju za celotno nego ovce - v kar je všteto, da jo ulovi, postriže, ji poreže parklje in ji po potrebi skupaj z lastnikom da zdravilo proti zajedavcem - potrebuje 5 minut. »Seveda obstajajo odstopanja, ampak načeloma jih brez večjih problemov postrižem 15 na uro.«

Striže tudi alpake in lame

V naši okolici je v zadnjih letih postalo priljubljeno tudi gojenje alpak, ki jih Gregor prav tako striže. »Pri alpakah je pri striženju potrebna še večja pazljivost, saj nimajo krvničk za strjevanje krvi, kar pomeni, da se jim morebitne rane zelo dolgo celijo.«

Alpako pri striženju zvežejo na tla, lastnik, ki ga je navajena, pa mora biti zraven in jo držati pri glavi, da je mirna. »Sicer so zelo družabne in udomačene, se pa kdaj zgodi, da kak samec želi biti dominanten in se ne pusti striči. Takrat lahko tudi pljune slino z zelo močnim in neprijetnim vonjem, česar je običajno deležen ravno lastnik, ki ga drži pri glavi.« Pri alpakah striženje velikokrat traja dlje kot pri ovcah - to pa zato, ker si lastniki včasih zaželijo, da jih ne pobrije v celoti, ampak so postrižene na trapez, pudlja ali irokezo.

Nekajkrat je strigel tudi lame, ki so mnogo težje - odrasla lama ima 200-300 kilogramov. »Lam se uradno ne striže, ker se očisti sama, v primerih, ko se ne, pa jo je treba ukrotiti skupaj z lastniki in jo postriči.«

Želi si podmladka v tem poslu

To delo je sicer sezonsko - večinoma sezona poteka od marca do konca junija, tako da se ne da živeti samo od tega. A posla je dovolj, strižcev pa primanjkuje. »Z veseljem bi jih nekaj priučil zraven, dela je dovolj za vse, lahko zelo lepo zaslužiš. Je pa to delo, ki ga moraš imeti rad in imeti zanj občutek. Če se najde kdo, ki bi imel veselje, je dobrodošel,« zaključi Gregor.