Jurovčanom je Anja Zorjan dobro poznana. Že kot majhna deklica je plesala pri otroški folklorni skupini, ki jo je vodila Cilka Neuvirt, nato jih je spremljala z igranjem na klavirsko harmoniko. Igrala je na občinskih slovesnostih, na otvoritvi kulturnega doma v Jurovskem Dolu je, ko je štela 15 let, lahkotno odigrala venček ljudskih. Majhna Anja se je vedno bolj zavedela, da je glasba področje, ki jo navdihuje in osrečuje. S svojim sedanjim partnerjem Davidom sta pred skoraj desetimi leti ustanovila Ansambel Refren, ki se je z leti razvijal, nadgrajeval, rasel in se učil. Simpatična pevka Ansambla Refren, ki brez težav poprime za kar šest instrumentov, je rastla skupaj z dvema sestrama in bratom na kmetiji, kjer s starši obdelujejo okoli 35 hektarjev kmetijskih površin. Čeprav ne prihaja iz glasbene družine, je vzljubila narodno zabavno glasbo in s ponosom prepeva, piše in sklada slovenske melodije.

Z Anjo sva se srečali v centru Jurovskega Dola, nedaleč od njene domačije, da bi v domačem okolju prisluhnila njeni (glasbeni) zgodbi. Prijetno klepetava diplomantka ekonomske fakultete, smer računovodstvo in davščine, je nedavno vstopila tudi v svet podjetništva, saj je odločena, da se glasbi posveti v vsej svoji polnosti. Trenutno poučuje na zasebni glasbeni šoli Svet glasbe v Mariboru in piše note za zbore in skupine ter posameznike, vikende pa skupaj s sočlanoma skupine – Davidom Šalamunom iz Vitomarcev, ki je tudi njen partner, in Aljažem Zlodejem iz Vitanja – preživi delovno. Njena glasbena pot se je začela popolnoma nenačrtovano, ko se je starejša sestra, ki zdaj opravlja specializacijo iz družinske medicine, vpisala v lenarško glasbeno šolo na igranje klavirja. Takrat so povprašali tudi malo Anjo, ali bi tudi ona rada kaj igrala, in punčka se je odločila za igranje klavirske harmonike: »Ker smo imeli doma klavirsko harmoniko, ki jo je očetu podarila teta, sem se odločila, da se vpišem v glasbeno šolo in se naučim igrati instrument, ki smo ga imeli doma,« svoje glasbene začetke opisuje Anja Zorjan. Vsa leta je bil njen mentor Kristijan Brus, ki jo je poleg poučevanja vedno dobro pripravil na tekmovanja, za kar mu je iskreno hvaležna. To, da se je podala na pot igranja in prepevanje slovenske narodnozabavne glasbe, pa Anja pojasni tako:

»Prihajam s kmetije, v teh krajih nam je domača, ljudska glasba blizu, saj smo jo poslušali tudi doma, zato je pritegnila mojo pozornost. Menim, da so bili Modrijani tisti, ki so mladim približali narodnozabavno glasbo, ko so jo pripeljali na veselice in jo približali mladini. Je pa tudi res, da so pohitrili glasbo, saj gre za hitre polke. A pri tem opažam, da veliko mladih več ne zna ali slabo pleše. V našem kraju mladi plešejo zelo dobro, saj imamo močno vpeto folklorno društvo, kjer jim približajo glasbo in plesne korake.«

Ansambel Refren 18. julija obeležuje 10. obletnico delovanja in v ta namen bodo izdali svojo prvo zgoščenko, v oktobru pa pripravljajo tudi koncert ob praznovanju obletnice, ki ga bodo izpeljali v Vitomarcih, saj se je tam začela njihova zgodba. Člani ansambla so se v tem času zaradi različnih življenjskih poti nekoliko zamenjali, a od leta 2021 je zasedba z Aljažem Zlodejem ustvarjalna in aktivna, kot še nikoli prej: »Vsak posameznik ima svoj stil – tudi mi, ko smo samo trije, imamo vsak svoj stil, kar tudi opazimo. Glasbo ustvarjamo prav vsi člani: jaz pišem melodije in aranžiram, besedila pa pišeta moj partner David in moja sestra. Zgodilo se nam je že, da je pri kateri skladbi manjkala samo kitica in sem melodijo poslala Aljažu ter jo je takoj ustvaril.

Pri zadnji skladbi, Deklica za vse, je Aljaž ustvaril kitico, jaz refren, sestra pa besedilo. Torej skladba je, bi lahko rekla, čakala nanj. Pomembno se nam zdi, da se izražamo, da glasba res ni podobna drugim.«

Ansambel Refren svojo avtorsko glasbo aktivno ustvarja zadnjih sedem let. Njihova besedila obravnavajo različne tematike, vanje pa venomer vpletejo vrednote, ki jih živijo tudi sami: »Naša prva skladba je bila Sreče dal nam ni denar, potem Rože za mamo, Boječi snubec ... Mislim, da se je trend narodnozabavne glasbe spremenil z Modrijani in sedaj s Fehtarji. Trend je postal tudi snemanje priredb že znanih, izdanih skladb.

Po moji oceni so tematike preveč enake: ljubezen – bolezen, dekleta, pojavljajo se tudi že vulgarne stvari, v videospotih je vedno več golote. To sicer spremljamo, vendar nam tak način ni preveč blizu.

Če pogledamo starejše glasbenike, Avsenika, Slaka, Miheliča, oni so imeli čisto druge tematike, saj so šli na široko. Problem danes je tudi avtorstvo teh skladb: mi jih pišemo sami, veliko ansamblov pa se za pomoč obrne na »velika imena«, ki jim pripravijo glasbo, ki jo oni samo odigrajo in posnamejo.

Vsi iščejo raznolikost, da bi prodrli na trg, ampak sami naredijo napako in pišejo vedno istim avtorjem, da jim napišejo pesem, kar pa ne prinese avtentičnosti in iskrenosti,«

pojasnjuje mlada glasbenica in doda, da je tudi pri glasbi potreben čas: »Vse ne gre naenkrat, saj menim, da bi se vsak moral poslušati. Na primer naše skladbe, ki so prišle ven zdaj, so začele nastajati že pred šestimi leti, saj zorijo, kajti pri glasbi ne gre vse naenkrat in takoj.« S svojimi nastopi so navduševali tudi občinstvo na Hrvaškem, prejemajo pa tudi povabila za nastope na Nizozemskem, v Nemčiji in Avstriji: »Nemško govorno področje zahteva dobro poznavanje jezika, pa tudi repertoar je treba naštudirati za nemški trg. Tega se še nismo lotili dovolj natančno, saj je sezona prepolna, sploh zdaj, ko zaključujemo naš prvi glasbeni album, ki ga bomo izdali ob 10. obletnici delovanja Ansambla Refren.«

Skladbo Rože za mamo sta ustvarili skupaj s sestro Jasmino. Kadri Ansambla Refren so posneti na domačiji Anjine mame - »Na Frasovem«.

Vsi trije člani ansambla so multiinstrumentalisti in igrajo vsaj štiri instrumente, a Anja skromno priznava, da več instrumentov kot igraš, v vseh enostavno ne moreš biti popoln: »Namesto da bi se usmeril na enega in si tam dober, si potem na večih soliden.

Je pa zelo pomembno, da se na vseh instrumentih ohranja kondicija, saj se mi je že na nastopu zgodilo, da mi je kateri od članov rekel v smislu: Halo, vadi malo, ker zaostajaš. To je bila zame konstruktivna kritika in ne zamera, saj sem dobila, kot rečemo po domače, brco v rit - vadi. Sploh pri kitari je treba pri igranju polk držati kondicijo.«

Igranje na terenu za različne zaključene skupine pa je, posebno v poletnih časih, tudi zelo naporno. Preprosto dekle nikoli ni stremelo k igranju za velike množice, saj meni, da se z manjšimi skupinami lažje poveže, a je to tudi toliko bolj izčrpavajoče: »Poleti na porokah je precej naporno, saj je hidracija obvezna. 24 ur si na nogah, na dogodku smo tri ure prej, da vse postavimo, potem pa igranje na terenu, vročina naredi svoje, sledi še zabava v dvorani. Eno obdobje sem imela tudi zobni aparat, in ko sem odigrala prvo skladbo na bariton, sem imela usta polna krvi. No, nastop smo uspešno izpeljali, jaz pa sem si ves čas usta splakovala z vodo. Zgodilo se mi je že tudi, da sem bila od igranja baritona otečena, ali pa, da zaradi bolečine modrostnih zob nisem mogla igrati višin na baritonu oziroma sem jih odigrala v hudih bolečinah. Gledalci tega niso opazili, ampak jaz sem imela konkretne težave. A tak je pač naš posel,« lahkotno pripoveduje Zorjanova.

Anja svoj dobro organiziran prosti čas namenja vaji na različne instrumente, pripravi repertoarja, ko je sezona za pobiranje gob, pa se z največjim veseljem skupaj z mamo, ki je ob teti in obeh sestrah tudi njena največja podpornica, odpravita v jurovske gozdove, ki se bohotijo z jurčki, lisičkami in marelami. Gotovo se najdejo še druge slastne gobe, a ona prisega na najbolj preizkušene. Lani sta se z Davidom prvič na dopust odpeljala z letalom, kar bosta v tem letu ponovila, saj je zdaj še čas, da lahko spoznavata svet. Ko pride družina, se bo ta čas namenil drugim prioritetam.

Zadnja predstavljena skladba Ansambla Refren je Deklica za vse. Melodijo za skladbo sta ustvarila z Aljažem, besedilo je dodala Anjina sestra Jasmina. V videospotu se sočlana ansambla predstavita tudi v drugačnih vlogah - kot kmečki fantič, babica, sosed. V videopodobo so vključili nekaj humorja.

Ljudska glasba, ki je Anji Zorjan vedno bolj blizu, zrcali življenje in usodo ljudi v nekem zgodovinskem času in okolju. Če je kot deklica videla vzornika v Avseniku, se zdaj zaljublja v lahkotnost ljudske glasbe, ki pripoveduje o izginjajočih načinih življenja, navadah, šegah, praznovanjih, skratka o vsem, kar je kulturna identiteta našega naroda. Pri tem Anja izpostavi Franca Flereta. Najbolj pa se mi je, tako kot moji sogovornici, vtisnil v spomin odgovor na vprašanje, ko so člana najstarejšega ansambla Štirje kovači vprašali, kako bi spremenil svet. Odgovoril jim je, da bi ljudi naučil pozdravljati. »To mi je ostalo v spominu, torej odnos do ljudi, da se pozdravljamo, da se pogovarjamo, marsikomu bi to pomagalo,« je zaključila obetavna glasbenica.

Njihova trenutno najuspešnejša skladba Če vedel bi. Tudi to skladbo sta ustvarili skupaj s sestro. V videospotu pa nastopa Tjaša, sestra njihovega člana Aljaža.