Socialni transferji v Sloveniji imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju socialne varnosti in zmanjševanju revščine. Sistem je zasnovan tako, da pomaga tistim, ki se znajdejo v stiski, bodisi zaradi brezposelnosti, bolezni, invalidnosti bodisi drugih življenjskih okoliščin. A ob tem se že dolgo pojavljajo očitki, da nekateri pomoč izkoriščajo in z državnimi prispevki mesečno prejemajo zneske, ki omogočajo udobno življenje brez dela. Po drugi strani pa številni zaposleni, kljub rednemu delu, s težavo pokrivajo osnovne stroške in komaj preživljajo svoje družine.

Razkorak med prejemniki pomoči in delovno aktivnimi odpira razprave o pravičnosti, vzdržnosti in učinkovitosti celotnega sistema socialnih transferjev ter postavlja vprašanje, ali se sploh še splača delati.

Družini iz Spodnjega Podravja 5.855 evrov

Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je za julij najvišji izplačani znesek socialnih transferjev za družino v Sloveniji znašal 5.855 evrov. Izplačan je bil družini iz Spodnjega Podravja. Drugi najvišji znesek, 4.626 evrov, je prejela družina iz Pomurja, tretjega, 4.403 evre, pa družina z Dolenjske. Vsi trije zneski so bili sestavljeni iz redne in izredne denarne socialne pomoči ter otroških dodatkov.

Povprečna neto plača je v marcu 2025 znašala 1.580,84 evrov. Vir: SURS

Pod drobnogled smo vzeli posamezne postavke socialnih transferjev.

Samska oseba dobi na mesec 500 evrov redne denarne socialne pomoči, štiričlanska družina, v kateri sta oba starša in dva otroka, pa okrog 1.400 evrov.

Če starši prejemajo denarno socialno pomoč, so obenem upravičeni do najvišjih otroških dodatkov, ki so za ostale odvisni od dohodkov in se gibljejo od 29 do 173 evrov. Za prvega otroka bodo tako na mesec poleg denarne pomoči dobili po 144 evrov, za drugega 158, za tretjega in vsakega naslednjega pa 173 evrov. Vzemimo za primerjavo starša dveh otrok, ki sta oba zaposlena in skupaj mesečno zaslužita 3.300 evrov neto – za prvega otroka prejmeta 36, za drugega pa 46 evrov otroškega dodatka.

Socialni transferji v Sloveniji imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju socialne varnosti in zmanjševanju revščine. Sistem je zasnovan tako, da pomaga tistim, ki se znajdejo v stiski, bodisi zaradi brezposelnosti, bolezni, invalidnosti bodisi drugih življenjskih okoliščin. Foto: Freepik

Največ denarja za otroške dodatke

Socialni transferji državo vsak mesec veliko stanejo. Največ denarja, skoraj 23 milijonov evrov, je šlo julija za otroške dodatke, za dobrih 20 milijonov je bilo vseh izplačanih rednih denarnih socialnih pomoči. Državne štipendije so pobrale 8,2, varstveni dodatki 4,9, izredne denarne pomoči pa 1,8 milijona evrov.

Vsi socialni transferji skupaj so državni proračun julija olajšali za skoraj 59 milijonov.

To na letni ravni, če zelo poenostavimo, saj se ti zneski po mesecih razlikujejo, pomeni več kot 700 milijonov evrov.

Družini z Lenarškega 1.761 evrov

Kako pa je z izplačili socialnih transferjev na Lenarškem? Kot nam je povedala Marjana Bravc, direktorica Centra za socialno delo (CSD) Maribor, je na območju lenarške enote CSD najvišji izplačani znesek socialnih transferjev za družino, ki je prejela redno in izredno denarno pomoč ter otroške dodatke, julija znašal 1.761 evrov. Najvišji znesek redne denarne pomoči, 1.358 evrov, je prejela družina, 494 evrov pa samska, delovno neaktivna oseba. Najvišja izplačana izredna denarna socialna pomoč je bila julija 776 evrov. Prejemnikov redne denarne pomoči je bilo 432, izredne pa 24. Bravčeva ob tem opozarja, da med izrednimi pomočmi niso vštete pogrebnine in posmrtnine.

Za konec se ustavimo še pri najvišjem znesku otroškega dodatka. S 1.199 evri je rekorderka družina, in sicer za pravljično število otrok – sedem.