Družinskega zdravnika pogosto vidimo le kot prvo postajo do specialista ali nekoga, ki napiše recept.
A vsak dan prinaša več - pogovore, poslušanje, pomoč pacientom pri njihovem zdravju in dobrem počutju, spremljanje posameznika in njegove družinske anamneze ter urejanje papirjev in izvidov, ki stojijo za vsakim odločenim ukrepom.
Fotozgodba pokaže, kako izgleda poklic, kjer predanost, empatija in zaupanje pomenijo vse.

Gostinstvo pogosto vidimo skozi krožnik, redkeje pa skozi delo, ki je za njim. Hitri ritmi, dolgi delovniki, visoka odgovornost in natančnost, ki ne dopušča napak.

Fotozgodba odpira vrata v kuhinjo in pokaže vsakdan poklica, ki je fizično in psihično zahteven, a brez strasti ne obstaja.

Je gostinstvo res samo slastno – ali je tudi strastno?

Osamljenost ni to, da si sam. Osamljenost je to, da te nihče ne sliši. Drsiš po zaslonu. Gledaš, kako drugi živijo. In tiho izginjaš iz lastnega življenja.

Ta fotozgodba pokaže, kako digitalna bližina pogosto pusti še večjo praznino.

In zakaj je iskren pogovor prvi korak nazaj k sebi. Vedno je rešitev. Vedno. In vedno je nekje nekdo, ki te bo poslušal. Če te je že prva slika zadela – nisi edini/a.

Slovenske gorice skrivajo bogato duhovno dediščino – od evangeličanskega pokopališča v Zgornji Ščavnici, cerkve sv. Lenarta in njenih svetih relikvij, do zgodbe o skakačih v Radehovi, čarovništva v Hrastovcu in iskanja svojega notranjega miru in globokega povezovanja z naravo v Mohanji centru.

Vsa ta svetišča, znamenja in zgodbe pričajo, da vera nosi veliko obrazov, a njen namen ostaja enak: iskanje miru, ljubezni in povezanosti z višjo silo.

Fotozgodba “Skozi oči pozabe” prikazuje interpretacijo sveta, kot ga doživljajo osebe z demenco. Ta svet je poln drobnih trenutkov, topline in čustev, ki ostanejo tudi, ko spomini počasi bledijo.

Slovenske gorice skrivajo bogato duhovno dediščino – od evangeličanskega pokopališča v Zgornji Ščavnici, cerkve sv. Lenarta in njenih svetih relikvij, do zgodbe o skakačih v Radehovi, čarovništva v Hrastovcu in iskanja svojega notranjega miru in globokega povezovanja z naravo v Mohanji centru.

Vsa ta svetišča, znamenja in zgodbe pričajo, da vera nosi veliko obrazov, a njen namen ostaja enak: iskanje miru, ljubezni in povezanosti z višjo silo.