David Klobasa je novembra 2024 zaradi domnevnega oškodovanja javnega premoženja ovadil pet županov Slovenskih goric, Zmagoslava Šalamuna in Nino Zorman, kazensko ovadbo pa podal tudi zoper sebe. Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je 11. maja 2026 ovadbo zoper sedem osumljenih zavrglo, ker ni bil podan utemeljen sum storitve očitanih kaznivih dejanj. Štirje ovadeni župani opozarjajo, da je ovadba načela medsebojno zaupanje, Občina Sveta Trojica pa sporoča, da ovadba ni bila vložena v njenem imenu. David Klobasa in župan Občine Cerkvenjak Marjan Žmavc na vprašanja Ovtar24 nista odgovorila. Podatki o financiranju časopisa kažejo, da se je po spremembi izdajatelja povprečna cena izvoda znižala z 0,78 na 0,61 evra.
Časnik Večer je 15. novembra 2024 na spletu, nekaj dni pozneje pa tudi v tiskani izdaji, obširno poročal o kazenski ovadbi Davida Klobase. Članek novinarke Tjaše Gajšek z naslovom “Klobasa ovadil šest županov, tudi sebe” je predstavil njegove očitke o domnevno nezakonitem prenosu izdajateljskih pravic časopisa Ovtarjeve novice z Razvojne agencije Slovenske gorice (RASG) na družbo Kreativna PiKA.
Klobasa je zaradi suma oškodovanja javnih sredstev, zlorabe uradnega položaja in nevestnega dela v službi ovadil takratnega župana Občine Lenart mag. Janeza Krambergerja, župana Občine Sveta Ana Martina Breznika, župana Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah Petra Škrleca, župana Občine Benedikt mag. Milana Repiča in župana Občine Cerkvenjak Marjana Žmavca. Ovadba se je nanašala tudi na direktorja družbe Kreativna PiKA Zmaga Šalamuna in prokuristko Nino Zorman. Klobasa je kazensko ovadbo podal tudi zoper sebe, s čimer je javno poudarjal svojo pripravljenost prevzeti odgovornost.
V javnih izjavah je zatrjeval, da so bile Ovtarjeve novice brez ustreznih soglasij in plačila prenesene na zasebno podjetje, ki naj bi s tem pridobilo protipravno premoženjsko korist. Za Mariborinfo je takrat med drugim izjavil, da je prenos občinam povzročil veliko finančno škodo. Toda ali so bile njegove obtožbe utemeljene?
Tožilstvo ovadbo zavrglo
Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je kazensko ovadbo zavrglo 11. maja 2026. To je 16. oktobra 2026 v pisnem odgovoru na naša novinarska vprašanja potrdil višji državni tožilec Tilen Ivič, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru.
»Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je s sklepom z dne 11. 5. 2026 zavrglo kazensko ovadbo zoper sedem osumljenih oseb, ker ni bil podan utemeljen sum, da so storile očitana kazniva dejanja,« je pojasnil Ivič in dodal, da tožilstvo v navedeni zadevi kazenskega pregona ne vodi.
Klobasa je ovadbo vložil 5. novembra 2024. Po skoraj letu in pol je torej postopek na tožilstvu dobil epilog, ki njegovih kazenskih očitkov ni potrdil.
Cena izvoda se je znižala za skoraj 22 odstotkov
Posebej zanimivi so finančni podatki, saj je bil osrednji del Klobasove ovadbe prav očitek o oškodovanju javnih sredstev in pridobivanju premoženjske koristi.
Ovtarjeve novice je do konca leta 2023 izdajala Razvojna agencija Slovenske gorice (RASG). Leta 2024 je izdajateljstvo prevzela družba Kreativna PiKA. V obeh letih je izšlo po 11 številk časopisa.
Povprečna cena posameznega izvoda je v letu 2023 znašala 0,78 evra, v letu 2024 pa 0,61 evra. Razlika je 17 centov na izvod oziroma skoraj 22 odstotkov. Naklada se je pri tem s približno 7.000 izvodov zmanjšala na 5.600 izvodov.
Še konkretnejši so podatki o letnih plačilih štirih občin, ki so nadaljevale sodelovanje pri izdajanju časopisa:

Štiri občine so tako leta 2024 za časopis skupaj plačale 5.654,75 evra manj kot leto prej. Pri primerjavi je treba upoštevati tudi zmanjšanje naklade, vendar nižja cena izvoda kaže, da sprememba izdajatelja ni pomenila podražitve časopisa.
Ti podatki sami po sebi ne dokazujejo zakonitosti prenosa izdajateljstva, postavljajo pa pod vprašaj Klobasove javne trditve o veliki finančni škodi, ki naj bi jo občine utrpele zaradi spremembe izdajatelja.
Zasnova časopisa je nastala pred ustanovitvijo Razvojne agencije Slovenske gorice
Za razumevanje spora je pomembna tudi zgodovina Ovtarjevih novic. Zamisel o skupnem časopisu Slovenskih goric je začel leta 2006 razvijati Zmago Šalamun. Po skoraj treh letih so župani šestih občin na območju Upravne enote Lenart Šalamunovem predlogu pritrdili in tako je 23. decembra 2009 izšla prva številka Ovtarjevih novic pod izdajateljstvom RASG. Šalamun je pripravil vsebinsko in grafično zasnovo časopisa ter sodeloval pri njegovem nastajanju in izdajanju. RASG je bila njegov izdajatelj do 31. decembra 2023.
Decembra 2023 sta RASG in družba Kreativna PiKA sklenili pogodbo o prenosu izdajateljskih pravic. Podjetje je časopis začelo izdajati januarja 2024. Odločitev je bila povezana tudi z željo po neposrednejšem in stroškovno ugodnejšem izdajanju časopisa.
Prav neodplačni prenos izdajateljskih pravic je bil osrednji predmet Klobasovih očitkov. Vendar je treba razlikovati med izdajateljstvom medija, avtorskimi pravicami in lastništvom premoženja. Gre za različna pravna razmerja, ki jih ni mogoče enačiti zgolj zato, ker so občine financirale izdajanje časopisa.
Komisija za preprečevanje korupcije je konec leta 2024 zaključila obravnavo prijave, saj ni potrdila sumov kršitev iz svoje pristojnosti. Del očitkov o domnevni zlorabi položaja je odstopila Policijski upravi Maribor. Ovadba je bila nato na državnem tožilstvu zavržena.
Štirje župani o posledicah ovadbe
Na naša novinarska vprašanja so odgovorili župani Peter Škrlec, mag. Milan Repič, Martin Breznik in mag. Janez Kramberger. Njihove ocene niso enake, vsi pa so ovadbo povezali z napetostmi ali načetim zaupanjem med občinami.
Peter Škrlec o nemiru in razdoru
Župan Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah Peter Škrlec je za ovadbo izvedel iz medijev. Njene vsebine takrat ni poznal, pozneje pa ga je obiskal kriminalist. Prepričan je, da Klobasa ni razpolagal s točnimi podatki o imenu časopisa, blagovni znamki, avtorskih pravicah in izdajatelju. Ovadbo je označil za neupravičeno ter zapisal, da je vnesla nemir in razdor med župane občin Upravne enote Lenart.
Škrlec je poudaril, da se pri razvojnih projektih občinske meje hitro zabrišejo in da je sodelovanje vseh občin nujno. O tem, ali Klobasa pri skupnih projektih pogosto nasprotuje drugim županom, ni želel presojati.
mag. Milan Repič o napetostih med župani
Benediški župan mag. Milan Repič je bil z namero o vložitvi ovadbe seznanjen. Klobasa ga je poklical večer pred vložitvijo in mu povedal, kaj namerava storiti. Repič je odločitev tožilstva ocenil kot logično in pravično, vložitev ovadbe pa kot nepotrebno potezo, ki je prinesla napetosti v sodelovanje šestih županov.
Kot primera težavnih pogovorov je navedel soustanoviteljstvo Zdravstvenega doma Lenart in nabavo skupne intervencijske platforme za Gasilsko zvezo Lenart. Težavo vidi predvsem v napetem ozračju, zaradi katerega se župani ne morejo sproščeno pogovarjati.
Martin Breznik o nujnosti povezovanja
Župan Občine Sveta Ana Martin Breznik je zapisal, da z vsebino ovadbe ni bil neposredno seznanjen. Očitke je poznal predvsem iz medijskega poročanja. Po njegovih besedah gre verjetno za enkraten primer v Sloveniji, saj še ni slišal, da bi se župani medsebojno ovadili zaradi skupnega projekta.
Breznik je tudi po ovadbi ostal povezovalen. Poudaril je, da je sodelovanja na območju Upravne enote Lenart premalo, ne preveč. Ovadba je po njegovi oceni pustila sled v odnosih, vendar se je treba iz preteklih dejanj nekaj naučiti ter energijo usmeriti v prihodnost.
mag. Janez Kramberger o zaupanju in skupnih projektih
Lenarški župan mag. Janez Kramberger je odgovoril, da so Klobasi na več sestankih pojasnjevali okoliščine prenosa izdajateljstva. Po njegovih besedah je sprememba občinam prinesla ugodnejše izdajanje časopisa. Ovadbo je označil za nepotrebno in dodal, da se ne more izogniti vtisu, da je bila z njeno vložitvijo iskana predvsem medijska pozornost.
Kramberger je opozoril, da skupni projekti zahtevajo veliko usklajevanja, strpnosti in pripravljenosti na kompromise. Ko se nesoglasja rešujejo z ravnanji, ki obremenjujejo odnose, se zaupanje težko ohranja, posledice pa po njegovih besedah občutijo predvsem občani.
Kot konkretne primere je navedel soustanoviteljstvo Zdravstvenega doma Lenart, financiranje Gasilske zveze Lenart, skupno intervencijsko platformo in razvoj turizma. Pri zdravstvu je omenil približno 700.000 evrov razpoložljivih sredstev, ki jih ne morejo koristiti zaradi neusklajenosti.
Ob vložitvi župan po zavrženju občan
Direktorica trojiške občinske uprave Darja Slivnjak je odgovorila, da David Klobasa ovadbe ni vložil v imenu občine in da občina nima dokumentov, iz katerih bi izhajalo nasprotno. Zaposleni v občinski upravi pri pripravi ovadbe po njenih navedbah niso sodelovali. Iz odgovora torej izhaja, da naj bi Klobasa ovadbo vložil v osebnem svojstvu, kot občan, in ne v imenu občine.
Toda ko je bila ovadba predstavljena javnosti, je bil v ospredju »župan David Klobasa«, ki naj bi zaradi varovanja javnega premoženja ovadil druge župane in celo samega sebe. Poudarjanje njegove županske funkcije ni bilo naključno. Ustvarjalo je podobo načelnega in poštenega politika, ki je pripravljen zahtevati preverjanje tudi lastnega ravnanja.
Zdaj, ko je bila ovadba zavržena, občina poudarja, da je Klobasa ni vložil kot župan oziroma v njenem imenu, temveč kot posameznik. Torej gre za dvolično javno predstavljanje istega dejanja: ko je županska funkcija koristila njegovi politični podobi, je bil v ospredju župan, ki je ovadil celo sebe; ko se postavljajo vprašanja o odgovornosti, pripravi ovadbe in morebitnih stroških, pa naj bi šlo zgolj za ravnanje občana Davida Klobase.
Občina ni izrecno odgovorila niti na vprašanje o sodelovanju zunanjih pravnih svetovalcev in stroških priprave ovadbe. Iz njenega odgovora zato ni mogoče ugotoviti, kdo je ovadbo pripravljal, kdo je morebitne storitve plačal in ali so pri tem nastali zunanji stroški.
David Klobasa in Marjan Žmavc nista odgovorila
David Klobasa na vprašanja o zavrženju ovadbe, posledicah za ugled ovadenih ter prihodnjem sodelovanju občin ni odgovoril. Njegovo stališče je zato predstavljeno na podlagi javnih izjav ob vložitvi ovadbe leta 2024. Na vprašanja ni odgovoril niti župan Občine Cerkvenjak Marjan Žmavc. Če bosta odgovore posredovala pozneje, jih bo uredništvo objavilo oziroma prispevek ustrezno dopolnilo.

Kaj pa, ko je bil ovaden sam Klobasa?
Klobasovo ravnanje je zanimivo tudi v primerjavi z njegovimi javnimi izjavami iz maja 2023. Takrat je sporočil, da je tožilstvo zavrglo štiri kazenske ovadbe, ki jih je zoper njega vložil nekdanji županski protikandidat Drago Lipič. V javnem zapisu je opozarjal, da so mu obtožbe povzročile veliko dodatnega dela in škode, ne le njemu, temveč tudi občinski upravi. Napovedal je in se tudi lotil iskanja pravnega varstva zaradi posega v čast in dobro ime.
Leto in pol pozneje je Klobasa sam sprožil kazenski postopek zoper druge župane in predstavnika podjetja. Tudi ta ovadba je bila zavržena zaradi neobstoja utemeljenega suma očitanih kaznivih dejanj.
Seveda ima vsakdo, tudi občan ali župan, pravico in v določenih okoliščinah dolžnost prijaviti sum kaznivega dejanja. Toda ob javni predstavitvi tako resnih obtožb se zastavlja tudi vprašanje odgovornosti do ljudi, ki so bili zaradi njih izpostavljeni v medijih.
Ali je šlo za samopromocijsko ovadbo?
Višji državni tožilec Tilen Ivič je tudi potrdil, da državno tožilstvo kazenske ovadbe ni posredovalo nobenemu mediju. Ostaja pa dejstvo, da je Klobasova ovadba novembra 2024 dobila veliko medijskega prostora, pri čemer je bil župan predstavljen kot politik, ki je zaradi zaščite javnega premoženja pripravljen ovaditi celo samega sebe. To dejstvo pa nekako potrjuje namigovanja, da je šlo za samopromocijsko ovadbo.
Pika i Klobasova ovadba
Decembra 2024 je družba Kreativna PiKA prenehala izdajati Ovtarjeve novice. V javnem pojasnilu je uredništvo odločitev povezalo z večmesečnimi pritiski, obtožbami in napadi na odgovornega urednika in podjetje. “Pika na i je bila vsekakor Klobasova ovadba in medijski linč našega podjetja, ki se od lanskega leta več ne ukvarja z mediji, ampak ostaja agencija, ki sodeluje z domačimi podjetji in poslovnimi parnerji iz tujine. Veste, podjetništvo ni lažno Instragram življenje. To tudi dobro ve David Klobasa, saj se je tudi sam preiskusil v teh vodah. Iz javno dostopnih uradnih evidenc pa je razvidno, da je njegov s.p. kmalu klaverno končal v blokadi in rdečih številkah,” nam je dejal direktor podjetja Kreativna PiKA d.o.o Zmago Šalamun in poudaril, da je javno povezovanje podjetja s sumi kaznivih dejanj vplivalo na njegov ugled in poslovne odnose.
Tudi prokuristka in solastnica podjetja Kreativna PiKA d.o.o. Nina Zorman nam je povedala, da je zelo neprijetno poslovnim partnerjem v tujini pojasnjevati, da je šlo za samopromocijsko ovadbo “lokalnega šerifa” in dodala: “Zadeva danes odpira dve vprašanji. Prvo je pravno in ima znan odgovor: tožilstvo je ovadbo zavrglo, ker ni bil podan utemeljen sum kaznivih dejanj. Drugo pa zadeva politično in osebno odgovornost za javno izrečene obtožbe, ki so našem podjetju naredile veliko poslovne škode.”
Šalamun pa je še dodal: “Ko je bil Klobasa sam predmet kazenskih ovadb, je javno opozarjal na posledice neutemeljenih obtožb in se na sodišču lotil prijaviteljev, kar spet nakazuje njegovo dvoličnost. Vsi vemo, da je kazensko ovadbo mogoče vložiti v nekaj trenutkih, posledice javnih obtožb pa lahko trajajo precej dlje. Prav zato bi bilo pošteno, da javnost, ki je bila seznanjena z očitki, izve tudi za njihov razplet.”

Glasilo in časopis nista isto
Glasilo je praviloma publikacija občine, zavoda, društva ali druge organizacije, namenjena predvsem obveščanju o dejavnosti izdajatelja ter objavljanju njegovih uradnih ali naročenih vsebin. Časopis je periodični medij z uredniško oblikovanimi prispevki, določenim izdajateljem, odgovornim urednikom in jasno uredniško odgovornostjo. Zakon o medijih status medija veže na način njegovega delovanja, uredniško odgovornost in namen objavljanja, ne na oznako, ki jo zanj uporablja posamezen politik.
David Klobasa v javnih nastopih vztrajno kaže, da ne loči med občinskim glasilom in časopisom z lastno uredniško politiko. Njegovo označevanje Ovtarjevih novic za glasilo razkriva željo, da bi časopis postal publikacija pod vplivom občinske oblasti, v kateri bi lahko kot župan vplival na uredniške odločitve in vsebino. V uredništvu smo prepričani, da je Klobasa od sodelovanja pri projektu Ovtarjeve novice odstopil prav zato, ker mu takšno poseganje v uredniško delo ni bilo omogočeno. Po odstopu je z javnimi izjavami začel diskreditirati časopis, njegovo uredništvo in opravljeno novinarsko delo. »Takšno ravnanje ne kaže le nerazumevanja medijske krajine, temveč predvsem nesprejemanje uredniške neodvisnosti,« je bil jasen Zmago Šalamun.
Pojasnilo uredništva
Nina Zorman in Zmago Šalamun sta v zadevo neposredno vpletena. Klobasova ovadba se je nanašala tudi nanju, oba pa sta poslovno in uredniško povezana z medijem Ovtar24. To okoliščino bralcem razkrivamo, da lahko sami presodijo vsebino prispevka in stališča vpletenih. Članek temelji na odločitvi državnega tožilstva, javno dostopnih dokumentih, finančnih podatkih ter pisnih odgovorih štirih županov in direktorice občinske uprave Svete Trojice.
Prispevek je bil vsebinsko pripravljen že pred volitvami, vendar ga objavljamo šele dan po volitvah. Tako smo se odločili, ker nismo želeli, da bi bila objava v zadnjih dneh volilne kampanje razumljena kot poskus vplivanja na odločitev volivcev ali na volilni rezultat. Čas objave ne spreminja ugotovljenih dejstev, temveč odraža odločitev uredništva, da poročanje o razpletu kazenskega postopka jasno loči od volilne kampanje.










Dodaj komentar