10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja. Letošnji poteka pod naslovom »Deli izkušnjo. Prisluhni zgodbi. Naredimo spremembo.« Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Tjašo Poplatnik, psihologinjo v Zdravstvenem domu Lenart. Njeno ključno sporočilo je preprosto: pomoč je treba poiskati čimprej. Kljub temu da se o duševnem zdravju danes govori več kot nekoč, namreč še vedno veliko ljudi pomoč poišče šele takrat, ko so težave že izrazite in pomembno vplivajo na njihovo vsakdanje življenje.

Kako bi ocenili stanje na področju duševnega zdravja danes? Se je v zadnjih 10 ali 20 letih kaj pomembno spremenilo?

O duševnem zdravju in njegovem pomenu za posameznika in širšo družbo se v zadnjih 20 letih vse več govori. V medijih pogosto zasledimo prispevke na temo duševnega zdravja, organizirana so predavanja in delavnice itd. Vse več je govora tudi o preventivi, ki je del dela psihologa v centrih za krepitev zdravja, vendar je to področje v primerjavi s kurativo še vedno nekoliko v ozadju, saj smo ljudje žal še vedno naravnani tako, da pomoč poiščemo šele takrat, ko je simptom že prisoten.

Dobra novica pa je, da se področju duševnega zdravja posveča več pozornosti. V Sloveniji se število kliničnih psihologov povečuje. Leta 2018 je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028. Na podlagi slednje se je zgradila mreža regionalnih centrov za duševno zdravje. V Lenartu ni samostojnega Centra za duševno zdravje odraslih ali Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Najbližja sta v Mariboru in na Ptuju. V Lenartu pa deluje ambulanta za klinično psihologijo tako za odrasle kot za otroke in mladostnike, kjer se posamezniki lahko z napotnico naročijo h kliničnemu psihologu, prav tako pa v Lenartu deluje tudi Center za krepitev zdravja. Delo strokovnjakov, med njimi tudi psihologov, je v okviru tega centra usmerjeno v preventivno dejavnost. Psiholog izvaja delavnice, povezane s temami depresije, anksioznosti, stresa in tehnik sproščanja. Prav tako opravlja individualne pogovore in se vključuje v lokalno skupnost z namenom ozaveščanja o pomenu preventive na področju duševnega zdravja.

Omenili ste, da ljudje pomoč pogosto poiščejo šele takrat, ko so težave že izrazite. Ali se to kaže tudi pri depresiji? Je depresije danes več kot nekoč?

Danes je depresija najpogostejša duševna motnja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zanjo trpi 121 milijonov ljudi. Depresija je ozdravljiva motnja, pri čemer je zaželeno, da jo čim prej prepoznamo in začnemo zdraviti. O konkretnih številkah pa je kljub temu težko govoriti, saj pri vsakem ocenjevanju skozi sito zdrsne tudi večje število nezdravljenih posameznikov.

Stopenj depresije je več. Posamezniki se praviloma obračajo na zdravstvene delavce, ko so simptomi že v večji meri izraženi in pomembno vplivajo na posameznikovo kakovost življenja. V ambulanto najpogosteje pridejo posamezniki, ki opisujejo depresivne in/ali anksiozne simptome ter simptome izgorelosti. Število obolelih se je zagotovo povečalo.

Depresijo, anksioznost in izgorelost pogosto označujemo kot novodobne težave. So danes res pogostejše ali jih samo bolje prepoznavamo?

Danes se duševnemu zdravju daje večji pomen, zato ljudje svoje težave tudi lažje prepoznajo in o njih spregovorijo. Hkrati sta se izboljšala diagnosticiranje in prepoznavanje težav, razširila pa se je tudi mreža strokovnjakov, pri katerih lahko posameznik poišče pomoč. Zato je pri primerjavah z minulimi obdobji treba upoštevati tudi te spremembe.

Foto: Magnific

Kdo je najbolj ogrožen? Ali obstajajo skupine ljudi, pri katerih se depresija pojavlja pogosteje?

Depresija lahko prizadene vsakogar. Na delavnici Podpora pri spoprijemanju z depresijo udeleženci prejmejo izvod priročnika Prepoznajmo in premagajmo depresijo – priročnik za osebe z depresijo in njihove svojce. V njem je navedeno, da naj bi vsaka šesta oseba v svojem življenju zbolela za depresijo ter da je v tem trenutku depresiven vsak dvajseti med nami. Dvakrat pogosteje zbolijo za depresijo ženske, med bolj ogroženimi pa so tudi bolniki s kroničnimi telesnimi obolenji.

Katere znake depresije ljudje najpogosteje spregledajo ali jih pripišejo utrujenosti, stresu oziroma težkemu življenjskemu obdobju?

Med ljudmi se pogosto pojavlja poenostavljeno pojmovanje depresije, v smislu, da je depresiven posameznik žalosten in jokav. Za depresijo se skriva več simptomov, natančneje govorimo o štirih sklopih depresije, ki se kažejo na ravni mišljenja, čustvovanja, vedenja in telesni ravni. Ob tem pa moramo upoštevati, da je, tako kot je edinstven vsak posameznik, edinstvena tudi slika vsake depresije. Posamezni simptomi, ki jih lahko prezremo oziroma pripišemo drugemu vzroku, so lahko na primer razdražljivost in jeza, izguba veselja, kronična utrujenost, umikanje od ljudi, težave s koncentracijo, motnje spanja, apatičnost, odvisniško vedenje itd. Ko je prisoten posamezen simptom, se je treba vprašati, kako dolgo traja, kako intenziven je, v kolikšni meri vpliva na posameznikovo vsakdanje življenje ter ali je prisoten še kakšen drug simptom. Posamezen simptom torej še ne pomeni diagnoze, lahko pa je izhodišče za delo na sebi, morebitno spremembo, pogovor s psihologom v Centru za krepitev zdravja itd.

Kdaj je torej pravi trenutek, da človek poišče strokovno pomoč?

Vsak simptom, ki ga posameznik doživlja, ima v ozadju vzrok. Glede na to, da v javnem zdravstvu deluje preventiva na področju duševnega zdravja, svetujem, naj ljudje ne čakajo dolgo, temveč naj poiščejo pomoč pri psihologu v centrih za krepitev zdravja. Ta jih bo po potrebi napotil naprej h kliničnemu psihologu, lahko pa jim bo že ustrezno svetoval oziroma pripomogel k temu, da se bodo njihove težave hitreje rešile. Zavedati se moramo, da lahko veliko težav hitreje rešimo na začetku kot v poznejših fazah, ko se poglobijo.

Kakšna pomoč je pri depresiji najučinkovitejša in kdo jo lahko zagotovi?

V primeru zmerne do hude oblike depresije je prva izbira medikamentozna terapija, ki jo predpiše bodisi osebni zdravnik bodisi psihiater. Ko si posameznik ob podpori zdravil opomore do te mere, da je sposoben sodelovati pri psihoterapevtskem delu, se zdravljenje z zdravili nadaljuje s terapevtskim delom, ki ga na področju zdravstva izvajata psihiater ali klinični psiholog.

V primeru zmerne do blage oblike depresije zadostujejo psihoterapija ter spodbudne in prijetne aktivnosti. V začetnem koraku poteka delo na aktivizaciji posameznika, nato na prepoznavanju vpliva misli na čustva, vedenje in telo ter na iskanju najpogostejših miselnih napak. Sledi iskanje dokazov za in proti. Posameznik lahko tudi konkretno preizkuša tezo ter si s pridobivanjem novih izkušenj prizadeva utrjene stare miselne vzorce zamenjati z novimi. Ob tem so posamezniku v veliko pomoč družina, svojci in prijatelji. Podporni dejavniki, ki prav tako vplivajo na potek zdravljenja, so telesno zdravje, finančna stabilnost, neodvisnost itd. Zato med zdravljenjem spodbujamo tudi zdrav življenjski slog, pri čemer sta telesno in duševno zdravje dve plati istega kovanca.

Foto: Magnific

Kako pomembna je pri spoprijemanju z depresijo podpora okolice? Kaj lahko naredijo svojci, prijatelji ali sodelavci?

Brezplačna delavnica, ki jo izvaja Center za krepitev zdravja, Podpora pri spoprijemanju z depresijo, je namenjena posameznikom, ki se z depresijo soočajo, ter njihovim svojcem. V sklopu štirih srečanj udeleženci spoznajo vzroke in simptome depresije, zdravljenje in premagovanje depresije, vpliv misli na čustva, vedenje in telo ter preprečevanje poslabšanj in ponovitev.

Kaj pa ljudje, ki pomoč potrebujejo, vendar zaradi sramu, strahu ali stigme še ne zmorejo narediti prvega koraka? Se je odnos družbe do duševnih težav v zadnjih letih spremenil?

Ne glede na to, da je v družbi še vedno prisotna stigma ter z njo povezana čustva strahu in sramu, svetujem, naj ljudje ne odlašajo in si poiščejo pomoč. V našem Centru za krepitev zdravja se lahko posameznik udeleži psiholoških delavnic, omogočamo pa tudi možnost individualnih obravnav pri psihologu. Če imajo ljudje zadržke pri iskanju pomoči v svojem kraju, si lahko pomoč poiščejo tudi drugje. Obstajajo centri za krepitev zdravja v Mariboru, na Ptuju, v Ormožu, Murski Soboti in Slovenski Bistrici. Obstaja pa tudi možnost anonimnega svetovanja na daljavo po telefonu ali spletu.

Kaj bi svetovali človeku, ki se trenutno sooča z duševno stisko?

Čas je, da preventivo podpremo, predvsem pa, da damo sebe na prvo mesto.