Gospodarske družbe Podravske statistične regije so poslovno leto 2025 zaključile uspešno, s pozitivnim poslovnim rezultatom, vendar nekoliko skromnejše kot leto poprej, ugotavljajo v mariborski izpostavi Ajpesa. Zbrane izsledke o poslovanju gospodarskih družb v Podravju so sredi maja predstavili tudi na tiskovni konferenci.

Nekaj manj kot 10.000 gospodarskih družb, ki so oddale letno poročilo, je skupaj ustvarilo 517 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je realno približno 13 odstotkov slabši rezultat kot v poslovnem letu 2024, ko so družbe v Podravju ustvarile 574 milijonov evrov neto čistega dobička. Uspešno so poslovale družbe na ravni vseh dejavnosti, razen področja kulturnih, športnih in rekreacijskih dejavnosti.

Padli na peto mesto

Višji so bili tako prihodki kot odhodki družb, pri čemer je bila rast odhodkov relativno večja, kar je pomenilo padec izkazanega neto čistega dobička. K rasti prihodkov je pripomogla predvsem prodaja na domačem trgu, kjer so se čisti prihodki realno povečali za tri odstotke, medtem ko so prihodki iz naslova prodaje na tujem trgu realno ostali nespremenjeni.

S pozitivnim neto rezultatom je poslovalo 75 odstotkov vseh družb v regiji, neuspešna pa je bila četrtina. Čista izguba neuspešnih družb v regiji je bila v primerjavi s preteklim poslovnim letom višja kar za 57 odstotkov in je znašala 99 milijonov evrov.

Zmanjšanje neto čistega dobička je podravsko regijo med 12 statističnimi regijami potisnilo na peto mesto na državni ravni, saj so z višjim neto čistim dobičkom poslovale družbe v Osrednjeslovenski regiji, JV Sloveniji, Savinjski in Gorenjski regiji.

Tako dosežena neto dodana vrednost kot tudi neto dodana vrednost na zaposlenega sta se nominalno sicer zvišali za dva odstotka, vendar z upoštevanjem inflacije nista dosegli ravni iz leta 2024. Neto dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah v Podravju znaša 53.194 evrov in še naprej zaostaja za slovenskim povprečjem za približno 13.900 evrov (67.102 evra na zaposlenega), kar kaže na nižjo produktivnost oziroma nižjo dodano vrednost na zaposlenega v primerjavi z državo kot celoto.

Raste pa produktivnost zaposlenih

Tudi povprečna plača na zaposlenega v gospodarskih družbah v Podravju kljub nominalnemu in realnemu povišanju za 93 evrov, z 2.156 evrov na 2.249 evrov bruto, še zmeraj zaostaja za devet odstotkov za slovenskim povprečjem, ki znaša 2.474 evrov.

»Produktivnost zaposlenih v letu 2025 še naprej raste. Prihodki na zaposlenega so dosegli 191.894 evrov, kar je najvišja vrednost v celotnem opazovanem obdobju. Neto dodana vrednost na zaposlenega se je prav tako povečala in je lani dosegla novo najvišjo raven, 53.194 evrov, kar kaže na izboljšano učinkovitost pri ustvarjanju nove vrednosti,« razlaga Simon Böhm, vodja Oddelka za statistiko in informiranje pri Ajpesovi Izpostavi Maribor.

Povprečna plača je bila lani v Podravju 225 evrov nižja od slovenskega povprečja. Foto: Magnific

»Kljub nominalni rasti obeh kazalnikov pa ob upoštevanju inflacije ne gre v celoti za realno povečanje. Povprečna mesečna plača je realno višja za približno odstotek, medtem ko se je neto dodana vrednost na zaposlenega realno znižala za eno odstotno točko, kar pomeni, da rast ustvarjene vrednosti ni sledila rasti cen.«

Manj dodane vrednosti na zaposlenega

Glede na temeljne kazalnike produktivnosti, ki merijo učinke poslovnega procesa glede na vloženo delo zaposlenih, Podravska regija pomembno zaostaja za slovenskim povprečjem.

Lani je v Podravju povprečen zaposleni ustvaril 191.894 evrov prihodkov, medtem ko je v Sloveniji ta vrednost znašala 276.622 evrov. To pomeni, da zaposleni v Podravju ustvarijo kar tretjino manj prihodkov kot povprečen zaposleni v Sloveniji.

»Neto dodana vrednost je eden ključnih kazalnikov, saj pokaže, koliko nove vrednosti podjetja dejansko ustvarijo. V Sloveniji je novo ustvarjena vrednost leta 2025 znašala 67.102 evrov na zaposlenega, v Podravju pa 53.194 evrov. To pomeni, da podjetja v Podravju ustvarijo 13.908 evrov manj dodane vrednosti na zaposlenega. Razlika je skoraj 23 odstotkov, kar pomeni manj prostora za rast plač, manj možnosti za razvoj ter nižjo konkurenčnost podjetij.«

Nižje plačilo za opravljeno delo

Največji razkorak med regijo in državo je pri čistem poslovnem izidu na zaposlenega. V Sloveniji je ta znašal 13.667 evrov, v Podravju pa le 7.171 evrov. To pomeni, da podjetja v Podravju ustvarijo 6.496 evrov manj čistega dobička na zaposlenega, kar je 43 odstotkov manj kot slovensko povprečje. Povprečna mesečna plača v Sloveniji je v letu 2025 znašala 2.474 evrov, v Podravju pa 2.249 evrov, torej je povprečna plača v Podravju 225 evrov nižja od slovenskega povprečja.

Pri kazalnikih donosnosti pa Podravje izstopa pozitivno, saj podjetja v regiji učinkoviteje uporabljajo sredstva in kapital ter ustvarjajo več dobička na enoto vloženih sredstev kot povprečno slovenska podjetja.

»Kazalniki produktivnosti in dohodkovnosti kažejo, da je bilo Podravje lani manj produktivno, manj dobičkonosno, manj konkurenčno in plačno manj privlačno v primerjavi s slovenskim povprečjem,« povzema Simon Böhm.

Zelo uspešni samostojni podjetniki

Podravski s. p.-ji so lani v primerjavi z letom poprej zelo uspešno poslovali. Ob višjih prihodkih in odhodkih glede na leto 2024, oboji so bili tudi najvišji v zadnjih petih letih, so dosegli pozitivni poslovni izid 86 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka, ki je kar za 19 odstotkov višji kot predlani. Je pa bilo na njihovi odhodkovni strani zaznati izrazito, za kar desetino, zvišanje stroškov storitev. Negativno je poslovalo 12 odstotkov vseh podjetnikov.

Skoraj 80 odstotkov celotnega čistega dobička v regiji so izkazali podjetniki štirih gospodarsko najmočnejših občin: Maribora, Ptuja, Slovenske Bistrice in Hoče-Slivnica. V letu 2025 se je povprečna mesečna plača na zaposlenega pri podjetnikih glede na leto 2024 zvišala s 1.552 na 1.615 evrov in je bila na ravni slovenskega povprečja, ki je znašalo 1.617 evrov.